Prosilec - Inšpektorat RS za javno upravo
+ -Številka: 090-115/2011/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca, ki je od organa zahteval odgovor predstojnika Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o sprejetih ukrepih v inšpekcijski zadevi št. 0610-124/2010. Pooblaščenec je ugotovil, da organ v času izdaje prvostopenjske odločbe z zahtevanim dokumentom ni razpolagal v materializirani obliki, zato je odločil, da je pritožba prosilca neutemeljena.
ODLOČBA
Številka: 090-115/2011/
Datum: 1. 7. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Inšpektorat za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-42/2011/3, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 6. 5. 2011 na organ naslovil dopis, v katerem je zapisal, da ga je organ obvestil, da je predstojnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) dolžan do 15. 4. 2011 pisno obvestiti organ o sprejetih ukrepih glede ugotovljenih nepravilnosti MDDSZ. Prosilec je nadalje od organa zahteval posredovanje zapisnika, s katerim je organ predstojnika MDDSZ pozval k odpravi nepravilnosti ter odgovor predstojnika MDDSZ o sprejetih ukrepih.
Organ je dne 12. 5. 2011 z dopisom št. 090-42/2011/2 prosilcu posredoval fotokopijo zahtevanega Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-124/2010/15 z dne 1. 3. 2011, dne 13. 5. 2011 pa je organ izdal odločbo št. 090-42/2011/3, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na odgovor predstojnika MDDSZ o sprejetih ukrepih za odpravo nepravilnosti v zadevi 0610-124/2010, zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe zapisal, da je na podlagi vpogleda v dokumente iz zadeve 0610-124/2010 ugotovil, da z informacijo ne razpolaga, zato ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
Zoper predmetno odločbo je prosilec dne 7. 6. 2011 pri organu vložil pritožbo. Prosilec je v pritožbi navedel, da je za dostop do informacij javnega značaja pomembno, da je izdana, ne glede na to, ali je pisna ali ustna. Iz zavrnitve izhaja, da organ informacije ne želi posredovati zgolj zato, ker mu je bila - očitno - ustno posredovana z namenom še nadalje izvajati mobing nad prosilcem. Prosilec je tudi navedel, da je napačna odločitev organa, da v konkretni zadevi niso nastali stroški, saj so stroški nastali prosilcu, in sicer v višini 28,60 EUR. Prosilec Pooblaščencu predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in da predstojniku MDDSZ in organu naloži, da sta dolžna v roku osmih dni prosilcu vročiti odredbo o ukrepih predstojnika MDDSZ v prosilčevi zadevi in da organ prosilcu prizna priglašene stroške, z vsemi stroškovnimi posledicami, v roku osmih dni, pod izvršbo.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 9. 6. 2011. Pritožba je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki so v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
3. Obstoj zahtevane informacije v konkretnem primeru
Glede na to, da je organ v zadevi izdal zavrnilno odločbo, ker dokument, ki ga je prosilec zahteval, pri organu ne obstaja, se je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ukvarjal z vprašanjem, ali organ v času odločanja dejansko ni razpolagal z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec, to je z odgovorom predstojnika MDDSZ o sprejetih ukrepih za odpravo nepravilnosti v zadevi 0610-124/2010.
Pooblaščenec je od organa v tej zadevi prejel vso dokumentacijo, ki jo je potreboval za izvedbo ugotovitvenega postopka. Tako je bil Pooblaščencu posredovan Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 1. 3. 2011, izdan v zadevi št. 0610-124/2010/, iz katerega jasno izhaja, da je predstojnik MDDSZ o sprejetih ukrepih za odpravo ugotovljenih nepravilnosti (v zadevi, na katero se nanaša omenjeni zapisnik) dolžan obvestiti organ do 15. 4. 2011. Organ je zapisal, da dopisa predstojnika MDDSZ ni prejel, kar je nedvomno razvidno tudi iz dopisa organa št. 0610-124/2010/17 z dne 4. 5. 2011, v katerem je organ MDDSZ obvestil, da MDDSZ organu v pričakovanem roku ni ničesar odgovoril ter je MDDSZ postavil dodaten rok osmih dni, v katerem organ pričakuje njihov odgovor. Na podlagi navedenega Pooblaščenec nima nikakršnega dvoma v navedbe organa, da le-ta vse do izdaje prvostopenjske odločbe (v tem postopku po ZDIJZ), ni razpolagal z odgovorom predstojnika MDDSZ glede prejetih ukrepov v zadevi št. 0610-124/2010 v pisni oz. drugi materializirani obliki.
Pooblaščenec v zvezi s tem poudarja, da je smisel dostopa do informacij javnega v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij javnega značaja, ki dejansko že obstajajo in organ z njimi razpolaga. Organi zavezanci so namreč v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca (razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah).
Tudi ni pravilna pritožbena navedba prosilca, da je informacija javnega značaja lahko tudi informacija, ki je ustna. ZDIJZ namreč določa, da se mora informacija nahajati v eni izmed materializiranih oblik, ki jih primeroma našteva in zanje uporablja skupni izraz dokument. V zakonu naštetih pojavnih oblik sicer ne moremo razumeti kot izključnih, kljub temu pa ni nobenega dvoma, da zakon med dokumente ne šteje informacij, ki so podane zgolj ustno in niso zapisane na nobenem izmed možnih nosilcev informacij.
Pritožbeni postopek tudi ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma ne more organu naložiti, naj si pridobi zahtevano dokumentacijo.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da je v teoriji je splošno sprejeto stališče, da je pritožbeni postopek namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje. Takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. Pooblaščenec je tako v tem pritožbenem postopku ugotavljal le, ali je bil v trenutku odločanja prvostopenjskega organa izpolnjen pogoj materializirane oblike iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da v tistem trenutku informacija, ki jo je zahteval prosilec, pri organu v materializirani obliki ni obstajala. Pooblaščenec v skladu z navedenim ni ugotavljal, ali je kasneje organ zahtevano informacijo (torej po datumu 13. 5. 2011) morda pridobil. Ker obstaja verjetnost, da je organ to informacijo dejansko pridobil, Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko prosilec na organ vsekakor vloži ponovno zahtevo za dostop do predmetnega dokumenta (torej odgovor predstojnika MDDSZ o sprejetih ukrepih za odpravo nepravilnosti v zadevi 0610-124/2010).
3. Zaključek
Ker organ z dokumentom, ki je predmet pritožbe prosilca, v času izdaje prvostopenjske odločbe ni razpolagal, Pooblaščenec zaključuje, da je izpodbijana odločba organa pravilna, pritožba prosilca pa neutemeljena in ji ni mogoče ugoditi. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
Glede stroškov postopka, ki jih je priglasil prosilec, Pooblaščenec pojasnjuje, da so v skladu z določbo 1. odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato ta, v skladu z navedeno določbo 1. odstavka 113. člena ZUP, sam nosi stroške, ki so mu nastali v tem postopku. Drugi posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka