Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-113/2011/4
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval vpogled v stečajni spis in fotokopiranje dokumentov, ki bi jih ob vpogledu označil. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s pavšalno navedbo in citiranjem izjeme varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je odločbo organa prve stopnje odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje, saj je ugotovil, da je organ na prvi stopnji bistveno kršil pravila postopka, s tem ko se v obrazložitvi ni konkretno opredelil do obstoja posameznih dokumentov v zahtevanem spisu, s tem ko se ni konkretno opredelil do obstoja posameznih izjem od prostega dostopa v posamezne dokumente in s tem, ko ni presojal, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega spisa.
ODLOČBA
Številka: 090-113/2011/
Datum: 8. 8. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 31. 5. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 31.05.2011, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 26.01.2011 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 26. 1. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v stečajni spis že izbrisane družbe Elitex, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Cesta v Gorice 36, Ljubljana, matična št.: 5840333, ki ga je organ vodil pod opr. Št. St 146/2007. Prosilec je zahteval tudi fotokopije posameznih dokumentov v spisu, ki bi jih označil ob vpogledu.
Organ je 31. 5. 2011 izdal odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011, s katero je zahtevo prosilca z dne 26. 1. 2011 zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je v zvezi z določbo 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ v skladu s 43. in 44. členom ZUP dne 15. 2. 2011 pozval vse stranke v predmetnem postopku, da sporočijo, ali soglašajo z zahtevo prosilca in da je v roku 8 dni, ki ga je določil organ, eden izmed stranskih udeležencev sporočil, da z vpogledom v predmetni spis soglaša. Organ je s sklepom dne 4. 4. 2011 prosilca seznanil, da je v postopek vključil tudi stranske udeležence in v skladu s 1. in 2. odst. 24. člena ZDIJZ rok za odgovor na zahtevo ZDIJZ podaljšal za 30 delovnih dni. Organ je v obrazložitvi nadalje navedel, da je po pregledu spisa, ki je predmet zahteve prosilca, ugotovil, da obstajajo razlogi za izdajo odločbe tudi iz razloga po 3. tč. 6. člena ZDIJZ. Organ je v uvodu odločbe, kot predpis o svoji pristojnosti navedel 23. in 24. člen ZDIJZ ter 219. člen ZUP.
Pritožbo prosilca z dne 3. 6. 2011 je Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, organ odstopil v reševanje z dopisom št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 6. 6. 2011, pri tem je posredoval Pooblaščencu tudi izpodbijano odločbo. Prosilec je v pritožbi navedel, da za vpogled v zahtevani spis ne bi smelo biti nobenih objektivnih in formalnih zadržkov, kar naj bi Pooblaščenec že dne 31. 8. 2010 ugotovil z odločbo št. 090-128/2010/2. Prosilec je nadalje navedel, da je stečajni postopek sodni postopek, za katerega velja načelo javnosti sojenja, in da so sodni spisi končanih insolvenčnih postopkov nesporno informacije javnega značaja, kar velja tudi v primeru, če tak spis vsebuje posamezne listine, ki morda vsebujejo varovane osebne podatke. Kadar nekatere listine v spisu dejansko vsebujejo osebne podatke, ki jih je treba varovati v skladu z ZVOP-1, to še ni razlog za generalno prepoved pregledovanja celotnega stečajnega spisa. V tem primeru bi bilo treba listine, ki izpolnjujejo pogoj po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, tekom pregledovanja izločiti iz spisa oziroma bi bilo treba na teh listinah varovane osebne podatke prekriti, da jih prosilec ne bi videl med pregledovanjem spisa. Prosilec je nadalje navajal, da v odločbi nikjer ni navedeno za kakšne osebne podatke naj bi šlo in kolikšen je obseg teh osebnih podatkov v zahtevanem spisu. Prosilcu se zdi problematično tudi to, da je organ odločbo izdal šele po 85 delovnih dneh, šele po intervenciji Pooblaščenca.
Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-113/2011/2 z dne 16. 6. 2011 pozval, naj mu posreduje celotno dokumentacijo iz zadevnega spisa, skupaj s celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, zlasti pa:
- dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval, v izvirniku, to je brez prekritih podatkov,
- zahtevo prosilca z dne 26. 1. 2011, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo,
- morebitno drugo dokumentacijo v zvezi s postopkom.
Pooblaščenec je dne 27. 6. 2011 od organa prejel dopis št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 23. 6. 2011, v katerem je organ navedel, da zahtevanega spisa št. St 146/2007 ne more posredovati in da predlaga, da ga Pooblaščenec pregleda v prostorih sodišča. Organ je Pooblaščencu posredoval zahtevo prosilca z dne 26. 1. 2011 in sklep št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 16. 2. 2011 o podaljšanju roka za odločitev o zahtevi prosilca za 30 delovnih dni.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Bistvene kršitve pravil postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pooblaščenec je po skrbnem pregledu izpodbijane odločbe ugotovil, da so nekatere njene bistvene sestavine po 3. odst. 210. člena ZUP (zlasti uvod, izrek in obrazložitev) v nasprotju druga z drugo. V uvodu je namreč organ kot predpis o svoji pristojnosti navedel določbe 23. in 24. člena ZDIJZ, ki določajo rok 20 delovnih dni za odločitev o zahtevi prosilca (23. člen ZDIJZ) in postopek v primeru, ko organ zaradi izjemnih okoliščin lahko rok za odločitev podaljša za največ 30 dni (24. člen ZDIJZ), pri čemer iz obrazložitve izhaja, da je organ o zahtevi prosilca z dne 26. 1. 2011 odločil šele 31. 5. 2011, torej 84. dan po dnevu prejema prosilčeve zahteve, po tem, ko je dne 4. 4. 2011 izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev o zahtevi prosilca za 30 delovnih dni. Poleg tega je organ v uvodu odločbe kot predpis o svoji pristojnosti navedel tudi določbo 219. člena ZUP, ki opredeljuje, kdaj sme organ izdati delno odločbo (kadar se lahko odloča o kakšni zadevi po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev), vendar iz izreka, kot tudi iz obrazložitve, izpodbijane odločbe izhaja, da je organ z njo odločil o celotni zahtevi prosilca (»Zahtevi prosilca za vpogled v spis z opravilno št. 146/2007 se ne ugodi«).
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil brez da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval vpogled v celotni stečajni spis št. St 146/2007, ki nedvomno vsebuje več dokumentov, do katerih pa se organ ni konkretno opredelil.
Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca zavrnil zgolj s pavšalno navedbo, da »obstajajo razlogi za izdajo odločbe tudi iz razloga po 3. točki 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov«. Pooblaščenec ugotavlja, da 3. točka 6. člena ZDIJZ ne obstaja, kar že samo po sebi pomeni, da odločitve organa ni mogoče preizkusiti, saj organ ni navedel določb predpisa, na katerega je svojo odločitev sploh oprl (4. točka 1. odstavka 214. člena ZUP). Ne glede na to pa je iz obrazložitve organa mogoče sklepati, da je želel svojo odločitev o zavrnitvi prosilčeve zahteve opreti na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar takšne svoje odločitve ni z ničemer utemeljil, temveč je le pavšalno in napačno citiral zakonsko določbo. Ker organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel določb predpisa, na katerega je svojo odločitev oprl in ker se poleg tega, tudi ob sklepanju, da je organ svojo odločitev verjetno želel opreti na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni vsebinsko opredelil do tega, katere varovane osebne podatke naj bi posamezni zahtevani dokumenti vsebovali, odločitve organa, da dostop do celotnega zahtevanega spisa zavrne, ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni jasno, na kaj se nanaša beseda »tudi« v ugotovitvi organa, da »obstajajo razlogi za izdajo odločbe tudi iz razloga po 3. točki 6. člena ZDIJZ«, saj se organ v obrazložitvi ni skliceval na noben drug razlog za zavrnitev dostopa do celotnega spisa, ki ga je zahteval prosilec. Organ je sicer v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je v 2. točki 6. člena ZDIJZ (ki prav tako ne obstaja) določeno, da se zahteva zavrne, če se nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, da je ocenil, da je treba v zvezi z zahtevo prosilca pridobiti soglasje stranskih udeležencev in da je v postavljenem roku eden izmed stranskih udeležencev sporočil, da z vpogledom v zahtevani spis soglaša, vendar organ v obrazložiti ni navedel, koga je povabil v postopek kot stranskega udeleženca kot tudi ni opredelil, zakaj je sploh vabil kogarkoli v postopek, zato tudi v tem delu Pooblaščenec ni mogel preizkusiti, ali je organ ravnal pravilno, s čimer je v postopku na prvi stopnji prav tako podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.
Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da se organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kot mu to v svoji pritožbi očita prosilec, ni opredelil do možnosti uporabe instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, niti iz obrazložitve ne izhaja, da bi sploh ugotavljal dejstva, ki so pomembna za odločitev o možnostih in načinu uporabe instituta delnega dostopa. Določba 7. člena ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pri tem mora organ:
1. opredeliti posamezne dokumente, ki vsebujejo izjeme od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ,
2. opredeliti informacije, ki v posameznem dokumentu predstavljajo posamezne izjeme od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ in
3. presojati, ali je izločitev posamezne informacije, ki predstavlja posamezno izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, in seznanitev prosilca s preostalim delom dokumenta mogoča na način, da se s takšno seznanitvijo ne ogrozi zaupnosti informacije, ki pomeni izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, ki so pomembna za odločitev v zvezi z zahtevo prosilca, saj ni ugotavljal, na katere konkretne dokumente se zahteva nanaša, kateri posamezni zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki pomenijo izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, katere informacije predstavljajo posamezno izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, niti ni ravnal v skladu s 7. členom ZDIJZ in ugotavljal, ali je mogoče posamezne informacije, ki pomenijo izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, izločiti iz posameznih dokumentov in prosilcu omogočiti seznanitev s preostalimi deli dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost informacij, za katere bi ugotovil, da pomenijo izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ. Zato zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, odločitve organa, da zahtevo prosilca v celoti zavrne, tudi ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je na prvi stopnji iz več razlogov podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP in da so bila na prvi stopnji dejstva nepopolno ugotovljena, hkrati pa je ugotovil, da bo navedene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, je moral na podlagi 1. in 3. odstavka 251. člena ZUP odpraviti izpodbijano odločbo in zadevo organu prve stopnje vrniti v ponovno odločanje, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je namreč kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka in je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično lahko odpravil sam organ prve stopnje. Razlog za to je tudi z dejstvo, da Pooblaščenec z vsebino spisa, ki je predmet zahteve, ne razpolaga, saj mu ga organ na njegovo zahtevo ni posredoval.
2. Opozorilo organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek
V skladu s 3. odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se opredeliti do naslednji vprašanj, preden odloči o tem, ali gre pri informacijah, ki jih je zahteval prosilec, za (prosto dostopne) informacije javnega značaja:
1. Kateri dokumenti predstavljajo zahtevane informacije javnega značaja;
2. Ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ;
3. Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ.
Pri tem mora organ upoštevati tudi vse relevantne procesne določbe. Zlasti Pooblaščenec opozarja na določbo 44. člena ZUP, ki mu nalaga, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, kar pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. čl. ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Organ mora opredeliti, katere so tiste informacije, ki jih je zahteval prosilec in izvirajo iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Organ mora identificirati posamezne dokumente in posamično ter z vidika učinka »erga omnes« presojati, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja. Organ mora v postopku po ZDIJZ presojati dokument kot tak in za vsak posamezen dokument, ki ga identificira kot informacijo javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec, presojati, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj katere izmed izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ.
Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi najverjetneje želel sklicevati na obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1), ki v 1. točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Pooblaščenec pri tem opozarja še na določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pomeni absolutno izjemo od varstva osebnih podatkov in določa, da se dostop do zahtevane informacije (ne glede na to, da gre za osebne podatke) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Če bo organ ugotovil, da dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Določba 7. člena ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje varovane informacije (izjeme po 6. členu ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Določba 21. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
V kolikor bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da se v delu dokumenta dejansko nahajajo informacije, ki po 6. členu ZDIJZ predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij (bodisi varovani osebni podatki bodisi katerakoli druga izjema od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ), mora organ nadalje presojati tudi, ali je mogoče prosilcu vpogled v dokumente zahtevanega spisa vsaj delno odobriti ob uporabi instituta delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Če bo ugotovil, da je potrebno prosilcu omogočiti dostop do spisa v skladu z določbami o delnem dostopu, pa bo moral tudi natančno opredeliti, v katerem delu se prekrijejo oziroma izbrišejo informacije, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij (torej bo moral natančno opredeliti v katerem delu je dostop do teh informacij zavrnil in zakaj). Uporaba delnega dostopa od organa zahteva, da natančno, jasno in nedvoumno (torej določno) opredeli, katere podatke je treba prekriti ali drugače izločiti. Podatki, ki jih je treba izločiti, morajo biti torej konkretizirani do te mere, da ni dvoma, za katere podatke gre, s čimer se zagotavlja, da bodo res izločeni le podatki, ki predstavljajo izjemo v smislu 6. člena ZDIJZ (seveda pa organ pri tej konkretizaciji podatkov ne sme razkriti njihove vsebine). Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko tudi določno opredelil izrek odločbe, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
3. Zaključek
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialni predpis, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo treba na podlagi 1. in 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka