Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-110/2011/2
Kategorije: Stroški
POVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca zoper zaračunane stroške posredovanja informacij javnega značaja. Pooblaščenec je ugotovil, da ima organ na svoji spletni strani objavljen veljaven stroškovnik, prav tako pa je organ prosilca tudi opozoril na plačilo stroškov, saj je od njega zahteval plačilo vnaprejšnjega pologa. Organ je prosilcu materialne stroške in stroške dela zaračunal na podlagi določb veljavnega podzakonskega predpisa, torej stroškovnika, ki ga je moral na drugi stopnji upoštevati tudi Pooblaščenec. Pooblaščenec je tako ugotovil, da je organ sicer pravilno izračunal stroške za posredovanje informacij, ki so znašali 0,48 EUR, vendar pa jih v skladu 4. odstavkom 20. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja prosilcu ne bi smel zaračunati, saj ne presegajo 10 EUR. Zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca odobril in organu odredil vračilo stroškov.
ODLOČBA
Številka: 090-110/2011
Datum: 16. 06. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper račun o stroških postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 8356, z dne 9. 3. 2011 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in račun št. 8356, z dne 09. 03. 2011 se odpravi. Organ mora prosilcu na njegov transakcijski račun vrniti 0,48 EUR plačane sodne takse.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Na podlagi zahteve prosilca z dne 22.12.2010 je organ prosilcu posredoval fotokopije 8 strani informacij javnega značaja, za kar mu je izdal račun št. 8356, z dne 09.03.2011, v znesku 0,48 EUR, ki ga je prosilec plačal. Pooblaščenec je zoper navedeni račun dne 20.04.2011 prejel pritožbo prosilca, s katero prosilec Pooblaščenca prosi, naj preveri pravilnost računa. Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta z dopisom št. 092-93/2011/2, z dne 22.04.2011 na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu.
Organ po prejemu pritožbe prosilca računa št. 8356, z dne 09.03.2011 ni odpravil, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 26.05.2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu. Pri tem je organ navedel svoje stališče, po katerem pritožba prosilca ni upravičena.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Upravno sodišče RS je v sodbi št. U 278/2008-23, z dne 20.10.2009 zavzelo stališče, da je ZDIJZ predpis, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Gre torej za zakon, ki ureja določena postopkovna vprašanja, se pa na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom »Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki jo mora Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v primerih, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij. Po mnenju Upravnega sodišča RS mora Pooblaščenec upoštevati, da je pritožba zoper izdano odločbo lahko uperjena tudi zoper odločitev o stroških.
Ob navedenem Pooblaščenec opozarja na specifično ureditev stroškov v določbah ZDIJZ. ZDIJZ namreč napotuje na podzakonski predpis, konkretno na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki med drugim podrobno določa zaračunljivost stroškov posredovanja informacij javnega značaja prosilcem. V 20. členu Uredbe je natančno določen način plačila stroškov, ki izrecno določa, da organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Iz navedenega izhaja, da sta zakonodajalec in Vlada RS postopke s stroški v okviru dostopa do informacij javnega značaja uredila bistveno drugače, kot je to določeno v ZUP. Organ o stroških dostopa do informacij javnega značaja tako ne odloča v okviru meritorne oz. vsebinske presoje, ali gre za informacije javnega značaja, temveč ločeno izda račun, ki mora biti specificiran. Zoper takšno odločitev o stroških (t.j. račun) pa je, na podlagi zgoraj opisanega stališča Upravnega sodišča RS, dopustna pritožba pri Pooblaščencu.
Pooblaščenec je ugotovil, da obravnavana pritožba vsebuje vse sestavine iz drugega odstavka 238. člena ZUP, in sicer je prosilec navedel odločbo (račun), ki se izpodbija, označil je organ, ki je račun izdal, iz priloženega računa pa sta razvidna tako datum kot številka izpodbijanega računa. Iz pritožbe prosilca je brez dvoma mogoče razbrati, da račun izpodbija, ker domneva njegovo nepravilnost. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je obravnavana pritožba popolna. Pooblaščenec se je zato spustil v vsebinsko presojo, ali je organ v izpodbijanem računu št. 8356, z dne 09.03.2011 prosilcu utemeljeno zaračunal znesek 0,48 EUR za stroške posredovanja informacij javnega značaja v obsegu osmih strani formata A4.
Pooblaščenec je torej presojal utemeljenost zaračunanja stroškov v skladu s tistimi določbami ZDIJZ, ki urejajo posredovanje informacij javnega značaja, ob tem pa je Pooblaščenec kot upravni organ moral upoštevati tudi vse veljavne podzakonske akte, ki urejajo stroške posredovanja informacij javnega značaja, kot sta Uredba ter morebitni stroškovnik organa o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
2. Stroški posredovanja informacij javnega značaja
Pooblaščenec na tem mestu najprej poudarja, da ni nobenega dvoma, da organ lahko v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V prvem odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma h kateremu mora dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ).
Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, kateri stroškovnik je podlaga za odločanje o stroških v konkretnem primeru, nadalje pa, ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.
Pooblaščenec je po pregledu spletne strani organa ugotovil, da je organ stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, v katerem je med drugim določil cene za materialne stroške (npr. fotokopija formata A4, ...), ki jih je zaračunal prosilcu v izpodbijanem računu, objavil na spletni strani www.sodisce.si, in sicer kot del Kataloga informacij javnega značaja za slovensko sodstvo na str. 258. Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da navedeni stroškovnik povzema določbe Uredbe. Na tej podlagi Pooblaščenec ugotavlja, da načeloma organ ima ustrezno podlago za obračun stroškov, ki pa jih je nepravilno opredelil kot »sodno takso«. Iz obračuna in dejanskega stanja, kot ga je mogoče razbrati iz opisanega poteka dogodkov s strani prosilca, je nedvomno jasno, da je organ prosilcu zaračunal 8 fotokopij, po 0,06 EUR, kar predstavlja materialne stroške dostopa do zahtevanih informacij po veljavnem stroškovniku organa. Prav tako je iz spremnega dopisa organa z dne 09.03.2011 k računu mogoče nedvomno razbrati, da gre za plačilo stroškov 8 kopij. V tem primeru gre namreč za storitev, ki je našteta tudi v splošnem stroškovniku iz 19. člena Uredbe, in sicer v prvi alineji, ki določa, da ena stran fotokopije formata A4 stane 0,06 EUR. Prosilec je bil na stroške, kot sam navaja, pravočasno opozorjen in jih je plačal pred prevzemom fotokopij.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je organ prosilcu načeloma sicer matematično pravilno izračunal stroške, vendar pa četrti odstavek 20. člena Uredbe določa, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 EUR (z vključenim DDV). Organ je prosilcu posredoval osem strani fotokopij formata A4, kar skupaj znaša 0,48 EUR. V skladu s petim odstavkom 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 10/2010-UPB2; v nadaljevanju ZDDV-1) je strošek oproščen plačila davka na dodano vrednost. Pooblaščenec je tako ugotovil, da je organ sicer pravilno izračunal stroške za posredovanje informacij v konkretnem primeru, ki so znašali 0,48 EUR, vendar pa jih v skladu četrtim odstavkom 20. člena Uredbe ne bi smel zaračunati, saj ne presegajo 10 EUR.
Glede na navedeno določbo in izračunane stroške, ki znašajo manj kot 10 EUR, organ v konkretnem primeru ni bil upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja na podlagi lastnega stroškovnika in okvirnega cenika iz Uredbe. Pritožbene navedbe, s katerimi prosilec zatrjuje nepravilnost računa, so torej utemeljene, saj je Pooblaščenec ugotovil, da organ za posredovane informacije javnega značaja prosilcu ne sme zaračunati nobenih stroškov.
Ker je bilo treba izpodbijani račun odpraviti že na podlagi zgoraj opisanih ugotovitev, Pooblaščenec v konkretnem pritožbenem postopku ni podrobneje ugotavljal dejstva, ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov, saj to dejstvo med obema strankama ni sporno in hkrati ne bi vplivalo na odločitev Pooblaščenca.
3. Zaključek
Pooblaščenec je glede na vse navedeno pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani račun št. 8356, z dne 09.03.2011 v celoti odpravil ter sam rešil zadevo. Pooblaščenec je ugotovil, da je prosilec upravičen do povračila že plačanih in nepravilno zaračunanih stroškov s strani organa.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
generalna sekretarka
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka