Prosilka - Direkcija RS za ceste
+ -Številka: 090-78/2011/7
Kategorije: Avtorsko delo, Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
Številka: 090-78/2011/
Datum: 9. 9. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 129. člena, 247. člena, prvega in drugega odstavka 252. člena in 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….. (v nadaljevanju prosilka), zoper sklep Direkcije RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2011-2 z dne 5. 4. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednji
S K L E P
1. Pritožbi prosilke z dne 15. 4. 201 se ugodi, sklep organa št. 090-26/2011-2 z dne 5. 4. 2011 se odpravi.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
in
O D L O Č B O:
1. Zahtevi prosilke z dne 18. 3. 2011 se ugodi. Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo Mnenja o preiskavi zunanjega okolja št. EK-09-305 z dne 21. 4. 2009, ki ga je izdelala družba KOVA d.o.o. (6 strani) .
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 10. 11. 2010 na organ naslovila zahtevo, da želi pridobiti informacijo javnega značaja glede izdaje dveh soglasij za postavitev LED prikazovalnika, ki ju je izdala Direkcija RS za ceste: ob državni cesti v Arclinu in ob državni cesti v Slovenskih Konjicah. V zahtevi je pojasnila, da jo zanima, na podlagi česa (kateri dokumenti so bili za to potrebni), kdaj in komu sta bili soglasji izdani. Prosilka želi fotokopije teh dokumentov.
Organ je prosilko dne 10. 11. 2010 z dopisom št. 090-29/2010-2 pozval, naj zahtevo dopolni z bolj natančno opredelitvijo lokacije.
Prosilka je dne 17. 11. 2010 zahtevo dopolnila z bolj natančno opredelitvijo lokacije: LED display v Arclinu, št. ceste 430, odsek ceste 282, v km 2,5+60 m ter display v Slovenskih Konjicah: št. ceste 430, odsek ceste 280, v km 0,0+400 m.
Organ je z dopisom z dne 29. 11. 2010 št. 090-29/2010-5 prosilko povabil, da lahko dne 8. 12. 2010 v prostorih Direkcije RS za ceste vpogleda v vlogo, na osnovi katere je bilo izdano soglasje in soglasje 37167-992/2009 ter vlogo, na osnovi katere je bilo izdano soglasje in soglasje 37167-2310/2008. Prosilka je dne 1. 12. 2010 organ ponovno prosila za fotokopije zahtevanih dokumentov.
Organ je dne 13. 12. 2010 odločil o zahtevi prosilke in izdal odločbo št. 090-29/2010-7, s katero je odločil, da se prosilki posredujejo naslednji dokumenti:
- vloga podjetja Luminas - led oglaševanje Matevž Kovač s.p. z dne 23. 4. 2009 (brez prilog),
- soglasje 37167-992/2009,
- vloga podjetja Plemas d.o.o. z dne 21. 8. 2008,
prilogo k vlogi: soglasje Občine Slovenske Konjice (številka dokumenta 426-0030/2008 131
z dne 21. 8. 2008),
- poziv k dopolnitvi vloge (številka 37167-2310/2008),
- dopis podjetja Koning d.o.o. z dne 10. 9. 2008 - Dopolnitev vloge za investitorja Plemas d.o.o
(brez prilog),
- soglasje 37167-2310/2008.
Organ je prosilki zavrnil zahtevo za dostop do fotokopij naslednjih dokumentov:
- priloge vloge Luminas - led oglaševanje Matevž Kovač s.p. z dne 23. 4. 2009, izpisek iz
zemljiške knjige,
- priloge vloge Luminas - led oglaševanje Matevž Kovač s.p. z dne 23. 4. 2009, Mnenje o
preiskavi zunanjega okolja,
- priloge dopisa podjetja Koning d.o.o. - Projektna dokumentacija, izvleček iz idejne zasnove
za objekti Postavitev reklamne table - led displaya ob regionalni cesti R II-430/0280.
Organ je v obrazložitvi predmetne odločbe pojasnil, da zavrnjeni del dokumentacije predstavlja avtorsko delo, za katerega Direkcija RS za ceste ni nosilec avtorskih pravic, zato te dokumentacije ni možno kopirati.
Organ je dne 30. 12. 2010 prejel pritožbo, ki jo je prosilka vložila za del, kjer se zavrača njena zahteva po fotokopiji priloge Luminas - led oglaševanje Matevž Kovač s.p. z dne 23. 4. 2009 - Mnenje o preiskavi zunanjega okolja. Prosilka v pritožbi navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo, da je to del dokumentacije, ki predstavlja avtorsko delo, saj je po njenem mnenju to preiskava dejanskega stanja in so v to po vsej verjetnosti vključene tudi meritve, kar pa ne more predstavljati avtorskega dela. Ker je display, ki je predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja, postavljen ob državni cesti, je dostop do teh informacij, meni prosilka, tudi v javnem interesu.
Organ je z dopisom št. 090-29/2010-9, z dne 5. 1. 2011 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, odstopil Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis št. 090-29/2010, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 2. 2. 2011, v prisotnosti Tomaža Willenparta in Sandre Kržan - zaposlena pri organu (javna uslužbenca), opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Pooblaščenec je na in camera ogledu pozval organ, naj predloži prilogo Luminas – LED oglaševanje Matevž Kovač s.p. - Mnenje o preiskavi zunanjega okolja (v nadaljevanju Mnenje), saj se je želel Pooblaščenec v skladu z 8. členom ZUP sam prepričati, ali Mnenje predstavlja avtorsko varovano delo, kot je to pojasnil organ v odločbi št. 090-29/2010-7 z dne 13. 12. 2010.
Organ je Pooblaščencu predložil prvo stran (naslovno stran) Mnenja o preiskavi zunanjega okolja, ki je priloga vloge Luminas - led oglaševanje Matevž Kovač s.p. z dne 23. 4. 2009. Pooblaščenec je pozval organ po predložitvi celotnega Mnenja in ne samo prve strani, saj neobstoja Mnenja v svoji odločbi organ ni zatrjeval.
Organ je Pooblaščencu pojasnil, da razpolaga le s fotokopijo naslovnice Mnenja, ker je Mnenje vlagatelj zahteval nazaj, organ pa je naredil le fotokopijo prve strani – zgolj za evidenco podatkov o izdelovalcu Mnenja. Organ je pri tem pojasnil, da mu teh dokumentov tudi ni treba hraniti.
Organ je dne 16. 2. 2011 v telefonskem razgovoru ponovno zatrdil, da v spisu za izdajo soglasja št. 37167-992/2009, del katerega je tudi vloga podjetja Luminas - led oglaševanje Matevž Kovač s.p., katere priloga je Mnenje, obstaja samo prva stran Mnenja, ki jo je organ že (na in camera ogledu) predložil Pooblaščencu.
Na podlagi navedenih dejstev je Pooblaščenec pritožbo prosilke dne 18. 2. 2011 z odločbo 090-3/2011/7 zavrnil.
Po izdaji navedene odločbe je prosilka zoper organ podala prijavo pri Inšpektoratu RS za javno upravo in zahtevala pojasnila.
Prosilka je dne 18. 3. 2011 pri organu ponovno vložila zahtevo za fotokopijo Mnenja o preiskavi zunanjega okolja projektanta Kova d.o.o..
V dopisu prosilki št. 0610-91/2011/3 dne 31. 3. 2011 Inšpektorat pojasnjuje, da je iz dokumentov, ki mu jih je posredovala prosilka in ki mu jih je posredoval organ, razvidno, da je organ izdelovalca mnenja o preiskavi zunanjega okolja pozval, naj dostavi celotno gradivo in izda soglasje, da se fotokopija gradiva posreduje tretji stranki, saj naj bi gradivo, po mnenju organa, predstavljalo avtorsko delo. Inšpektorat navaja, da je izdelovalec mnenja gradivo posredoval organu in prosilki pojasnil, da lahko opravi vpogled v Mnenje o preiskavi zunanjega okolja, Kova d.o.o..
Organ je dne 5. 4. 2011 s sklepom št. 090-26/2011-2 zahtevo prosilke zavrgel z obrazložitvijo, da se prosilka v novi zahtevi opira na enako dejansko stanje in pravno podlago, saj v svoji zahtevi še vedno zahteva, da ji organ posreduje fotokopijo mnenja o preiskavi zunanjega okolja projektanta Kova d.o.o., ki je bilo priloženo k vlogi za izdajo soglasja investitorju Luminas Matevž Kovač s.p., Lešje 6b, Škofja vas (številka soglasja: 37167- 992/2009 z dne 22. 5. 2009). Enako je zahtevala že v svoji prvi zahtevi. Prosilka v svoji zahtevi ne navaja spremenjenega dejanskega stanja in se tudi ne sklicuje na kakšno drugo pravno podlago. Organ je ugotovil, da je o zahtevi prosilke s povsem enako vsebino in sklicujoč se na enako dejansko stanje in pravno podlago, že pravnomočno odločil. Zaradi načela ne bis in idem je zato zahtevo prosilke zavrgel.
Prosilka je zoper sklep organa št. 090-26/2011-2 dne 15. 4. 2011 vložila pritožbo, saj se z zavrženjem njene zahteve ni strinjala.
Organ je pritožbo prosilke preizkusil in jo dne 22. 4. 2011 odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Dne 1. 6. 2011 je Pooblaščenec organ pozval, naj mu pošlje Mnenje o preiskavi zunanjega okolja.
Organ je dne 3. 6. 2011 Pooblaščencu poslal zahtevane dokumente.
Pritožba je utemeljena.
1. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je, na podlagi 21. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002, s spremembami in dopolnitvami) in 14. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami), ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za promet in je kot tak nedvomno zavezan za posredovanje informacij javnega značaja.
2. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa in obstoj informacij javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec glede na navedbe organa v sklepu o zavrženju zahteve prosilke z dne 18. 3. 2011 najprej ugotavlja, da je prosilka enako zahtevo (zahtevala je isti dokument) vložila že dne 10. 11. 2010. O tej zahtevi je bilo pravnomočno odločeno z odločbo Pooblaščenca št. 090-3/2011/7 z dne 18. 2. 2011. Pooblaščenec je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil, saj je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja. Razlog za tako odločitev Pooblaščenca je bil torej neobstoj dokumenta.
Inšpektorat RS za javno upravo je dne 31. 3. 2011 prosilki pojasnil, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga. Tudi sam organ je dne 16. 3. 2011 z dopisom 090-29/2010-31 Inšpektoratu za javno upravo sporočil, da mu je izdelovalec mnenja le-to posredoval.
Prosilka je zato dne 18. 3. 2011 ponovno vložila zahtevo za pridobitev fotokopije mnenja.
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Organ je dne 5. 4. 2011 s sklepom št. 090-26/2011-2 zahtevo prosilke zavrgel z obrazložitvijo, da se prosilka v novi zahtevi opira na enako dejansko stanje in pravno podlago, saj v svoji zahtevi še vedno zahteva, da ji organ posreduje fotokopijo mnenja o preiskavi zunanjega okolja. Organ pojasnjuje, da prosilka v svoji zahtevi ne navaja spremenjenega dejanskega stanja in se tudi ne sklicuje na kakšno drugo pravno podlago.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ v 4. členu določa tri osnovne kriterije, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec poudarja, da ti kriteriji niso bili izpolnjeni dne 18. 2. 2011, zato je Pooblaščenec takrat pritožbo prosilke z odločbo št. 090-3/2011/7 zavrnil kot neutemeljeno.
Pooblaščenec ugotavlja, da so bili dne 5. 4. 2011(torej v času odločanja organa) izpolnjeni vsi kumulativno zahtevani kriteriji za obstoj informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, saj je prosilka zahtevala seznanitev z dokumenti, ki so nastali v okviru postopka za izdajo soglasja za postavitev reklamne table. Soglasje za postavitev reklamne table izdaja organ na podlagi Zakona o javnih cestah (UL RS št. 33/2006, 45/2008, 57/2008), na podlagi 19., 47, 68. in 71. člena.
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec na podlagi že zgoraj navedenih dejstev – dopisa Inšpektorata RS za javno upravo z dne 31. 3. 2011 in dopisa organa z dne 16. 3. 2011 št. 090-29/2010-31, ugotavlja, da organ z mnenjem o preiskavi zunanjega okolja razpolaga in je z mnenjem razpolagal že v času odločanja o zahtevi prosilke dne 5. 4. 2011.
Obstoj mnenja pri organu je, sploh v specifičnem postopku po ZDIJZ, kjer je osnovno vprašanje obstoj dokumentov, pomembno novo dejstvo in odločilno spreminja dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana zavrnilna odločba Pooblaščenca (in prej organa) z dne 18. 2. 2011.
Neupoštevanje navedenega dejstva je organ privedlo do tega, da je o zahtevi prosilke odločil s sklepom o zavrženju zahteve, čeprav bi moral upoštevati nova dejstva oziroma novo spremenjeno dejansko stanje in bi moral, ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, odločiti meritorno z odločbo.
Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločitev (sklep) v celoti napačna.
Pooblaščenec dodaja, da je bilo o isti zadevi res že pravnomočno odločeno kot trdi organ, vendar pa zakon razlikuje med dvema različnima primeroma pravnomočnosti: materialno in formalno pravnomočnostjo. Če je odločba postala materialno pravnomočna, ker so bile stranki z njo podeljene določene pravice ali pravne koristi (res iudicata), potem postopka v nobenem primeru ni mogoče ponovno začeti, saj gre za vzpostavljeno javnopravno razmerje, v katerega bi bilo mogoče poseči samo v primeru uporabe izrednih pravnih sredstev. Če pa je bil zahtevek stranke zavrnjen (kot v konkretnem primeru) in je posledično odločba postala zgolj formalno pravnomočna, med stranko in državo ni nastalo nobeno pravno razmerje, zato je o istem vprašanju mogoče ponovno odločati. Zaradi načela ekonomičnosti pa tudi v tem primeru obstaja omejitev možnosti uvedbe novega postopka, in sicer se bo vloga stranke zavrgla tudi v primeru, če se relevantno dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, tako da organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 810/2002, VS15278 ter sodbo in sklep Upravnega sodišča RS, št. U 134/2002, UM10045).
Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti, zato je Pooblaščenec sklep organa odpravil in sam odločil o zahtevi prosilke, kot sledi v nadaljevanju.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
3. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe Pooblaščenca na pravice in pravne koristi tretjih subjektov je organ po določilu 43. in 44. člena ZUP, družbo Kova d.o.o. (Družba za izvajanje kompletnega varstva pri delu, d.o.o.), Teharska 4, Celje pozval v postopek, da se izjasni o tem, ali zahtevana informacija za njo predstavljajo avtorsko delo po določilu 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravica.
Družba Kova d.o.o. je v pritožbeni postopek vstopila kot stranski inervenient.
KPL d.d. je v odgovoru dne 19. 7. 2011 sporočila, da kolikor ji je znano, Mnenje o preiskavi zunanjega okolja, št. EK-09-305 z dne 21. 4. 2009, ne predstavlja avtorskega dela v skladu z ZASP.
4. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
4.1. Avtorsko delo
Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.
Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled).
Prosilka je zahtevala fotokopijo Mnenja o preiskavi zunanjega okolja.
Pooblaščenec je mnenje najprej preučil z vidika pravnega standarda "avtorskega dela", opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP), saj se organ ves čas postopka sklicuje na avtorsko delo.
Avtorsko delo je definirano v 5. členu ZASP. Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale merila in predpostavke za opredelitev avtorskega dela.
Predpostavke, ki jih je potrebno preveriti za obstoj avtorskega dela so individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost.
Človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana pa mora biti določena količina individualnosti. Avtorsko delo je delo človekovega intelekta, gre za intelektualno stvaritev. Hkrati intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so znanost, književnost ali umetnost. Mnenje doktrine je, da je treba pojme znanost, književnost in umetnost razlagati čim širše. Avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu tudi na kakršen koli način izraženo.
Pooblaščenec pri vsebinskem pregledu mnenja ugotavlja, da gre za izvedene meritve v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja ( UL RS št. 81/2007). Te meritve se merijo z napravo, ki se imenuje luxmeter (lux je enota osvetljenosti), kot je Pooblaščencu pojasnila direktorica Kove d.o.o. dne 6. 9. 2011. Z luxmetrom merijo svetilnost in bleščanje – na določeni razdalji postavijo te naprave in izmerijo svetilnost in bleščanje. Pred izdajo strokovnega mnenja so se izvedle meritve svetlosti led prikazovalnika s kalibriranim merilnikom AHLBORN (fotometer) in meritve skupne porabe električnega toka, iz katerih se določi porabljena moč led prikazovalnika je še pojasnila direktorica Kove d.o.o. v elektronskem sporočilu dne 6. 9. 2011.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri zahtevanem mnenju le za tehnične ugotovitve na podlagi meritev izvedenih z luxmetrom oz. fotometrom, torej napravo. Pooblaščenec v takem ravnanju ne vidi posebne ustvarjalnosti, še posebej pa ne individualnosti. Meritve so res izvedene individualno za določen objekt oziroma svetilno tablo, vendar pa to ni stopnja individualnosti, ki jo predvideva in varuje ZASP. Tudi drugi kriteriji - intelektualnost, stvaritev in izraženost, pri tem delu niso prisotni.
Pooblaščenec ugotavlja, da mnenje ne predstavlja avtorskega dela. Glede na navedeno je Pooblaščenec o tem delu zahteve prosilke odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
4.2. Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec po vsebinskem pregledu dokumenta, ki je predmet odločanja Pooblaščenca v konkretnem postopku, ugotavlja, da osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1 vsebuje:
stran 1:
• ime, priimek in stopnjo izobrazbe osebe, ki je mnenje izvedla,
• ime, priimek in stopnjo izobrazbe direktorja Kove d.o.o..
Pooblaščenec se je najprej posvetil ugotavljanju, ali navedeni osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke.
Glede osebnih podatkov direktorja Kove d.o.o., ki je obenem tudi izvedel mnenje, Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 8. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (UL RS, št. 4972006 s spremembami, v nadaljevanju ZPRS-1) izhaja, da se v poslovnem registru med drugim obdelujejo tudi naslednji podatki o posameznem subjektu vpisa: matična številka, davčna številka in oznaka o zavezanosti za DDV, firma, skrajšana firma, sedež, pravnoorganizacijska oblika, podatki o ustanoviteljih (osebno ime oziroma firma, sedež in naslov oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (ta ni javno objavljena) ali matična številka, davčna številka), o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, številka akta o vpisu in zaporedna številka vpisa), podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številk in vrsta zastopnika) in podatki o številkah računov.
Ime in priimek direktorja Kove d.o.o. ne predstavljata varovanega osebnega podatka, saj njuno javnost določa že zakon - ZPRS-1, varovanega osebnega podatka v konkretnem primeru ne predstavlja niti podatek o njegovi izobrazbi, saj je direktor hkrati tudi izvajalec mnenja - na podlagi 2. odstavka 123. člena ZGO-1 sprejet Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 123/2003, s spremembami in dopolnitvami) v 32. členu določa, da je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodi Inženirska zbornica Slovenije in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Navedeni osebni podatki pooblaščenih inženirjev tako niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije za gradbene, strojne in elektroinženirje, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. Pooblaščenec je preveril, ali je izvajalec mnenja vpisan v imenik in pri tem ugotovil, da je in so njegovo ime, priimek in izobrazba javno dostopni na spletni strani http://www.izs.si/nc/imeniki-in-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/?tx_izsperson_pi1[modifier]=short&tx_izsperson_pi1[value]=D&tx_izsperson_pi1[mode]=abclist&tx_izsperson_pi1[pointer]=0&cHash=08d753c6c3439822e667dfe1a7b8a999&tx_izsperson_pi1[offset]=1.
Izvajalec mnenja je na mnenju naveden v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih ima v skladu z določbami ZGO-1. Ti podatki tako niso izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma povedano drugače ime, priimek in izobrazba pooblaščenih inženirjev so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja.
5. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ z dokumentom razpolaga, zato je na podlagi 247. člena Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil in na podlagi 252. člena sklep organa o zavrženju odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka