Biserka Karneža Cerjak, novinarka Reporter - UKC Ljubljana
+ -Številka: 090-103/2011/6
Kategorije: Mediji, Poslovna skrivnost
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo novinarke, ki je od organa zahtevala podatek o višini donacije, ki jo je ga. Helena Blagne Zaman nakazala Pediatrični kliniki ob organizaciji koncerta Helena Blagne in Dunajski dečki. Pooblaščenec je ugotovil, da takšen podatek pri organu obstaja v materializirani obliki, vendar je zavarovan s Sklepom o poslovni skrivnosti, zaradi česar takšen podatek predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Takšen podatek pa tudi ni podatek, ki bi bil neposredno povezan s porabo javnih sredstev, zato je Pooblaščenec pritožbo novinarke zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-103/2011/
Datum: 23. 6. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Biserke Kaneža Cerjak, Reporter, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper zavrnilni odgovor UKC Ljubljana, Bohoričeva ul. 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 15. 4. 2011 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 7. 4. 2011 na organ (na elektronski naslov: ……….) naslovila vprašanja glede sredstev, ki naj bi jih ga. Helena Blagne Zaman, obljubila Pediatrični kliniki. Prosilka je navedla, da je ob nakupu vstopnice za koncert Helene Blagne Zaman vsak obiskovalec prispeval 2 evra za opremo priročnega laboratorija Pediatrične klinike v Ljubljani. Postavila je naslednja vprašanja:
- Ali ste sredstva, ki so bila zbrana s prodajo vstopnic že prejeli, če ne, kdaj jih boste prejeli?
- Koliko sredstev naj bi prejeli glede na število prodanih vstopnic? Ali višina dodeljenih sredstev ustreza obljubljeni višini (2 evra od prodane vstopnice)?
- Ali je bil glede zbranih sredstev za nakup opreme podpisan kakšen dogovor med upravo Pediatrične klinike ter organizatorjem? Kdo je bil podpisnik na strani organizatorja koncerta? Ali je šlo le za ustni dogovor in ali je bila v tem primeru na strani organizatorja ga. Helena Blagne Zaman?
Dne 13. 4. 2011 je prosilka še dodatno zahtevala, naj ji organ skenira nakazilo, iz katerega je razvidno, ali je Helena Blagne Zaman izpolnila dano obljubo.
Dne 15. 4. 2011 je organ prosilki posredoval Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 28. 3. 2011, ter prosilki pojasnil, da je bil dogovor usten in da je denar že bil nakazan na račun organa potem, ko je prejel uradno informacijo firme, ki je bila zadolžena za prodajo kart, o številu prodanih vstopnic. Zaradi Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti organ prosilki ni posredoval višine nakazanega zneska.
Pooblaščenec je dne 3. 5. 2011 prejel pritožbo prosilke, ki je bila poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, zato jo je z dopisom št. 092-104/2011/15 z dne 4. 5. 2011 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Pooblaščenec je dne 20. 5. 2011 prejel s strani organa odstopljeno pritožbo.
Prosilka v pritožbi navaja, da organ očitno ni pripravljen posredovati odgovorov o višini donacije, in sicer zato, ker je ga. Helena Blagne v imenu svojega podjetja sprejela sklep o poslovni skrivnosti. Prosilka meni, da je ta podatek informacija javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 24. 5. 2011 organ pozval, naj mu posreduje dokument, iz katerega izhaja podatek, ki je predmet zahteve prosilke. Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo prejel dne 26. 5. 2011.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Prosilka je zahtevala od organa informacije kot medij, zato se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa z dne 15. 4. 2011, v katerem je organ prosilcu sicer odgovoril na njena vprašanja, njeno zahtevo pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na podatek o višini nakazanega zneska. Zoper ta del se prosilka tudi izrecno pritožuje.
Pri presoji pritožbe prosilca se je Pooblaščenec omejil:
- na formalni preizkus, ali zahtevana informacija izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ Pooblaščencu posredoval dokument, ki je predmet prosilkine zahteve, to je izpis sprejetega plačilnega naloga z dne 14. 4. 2011, kar pomeni, da je izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ, s tem pa je podana tudi procesna predpostavka po ZMed, zato je pritožba dovoljena. Nadalje pa se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
2. Pojem informacije javnega značaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Le–ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Upoštevaje vse navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevan dokument predstavlja informacijo javnega značaja, saj so izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja: informacija izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija pa se obenem nahaja v materializirani (pisni) obliki, saj je organ Pooblaščencu zahtevan dokument tudi posredoval.
Ker zahtevan dokument izpolnjuje vse tri pogoje, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, je vprašanje le še, ali so podatki, ki jih zahteva prosilka, prosto dostopni oz. ali obstaja razlog za zavrnitev njene zahteve zaradi obstoja katere izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Varstvo poslovne skrivnosti kot izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ 1. stopnje se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevane informacije skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, saj je bil zahtevan podatek po oceni prvostopenjskega organa varovan s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 28. 3. 2011.
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 glede poslovne skrivnosti tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Takšna odredba namreč ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1k 1. odst. 39. čl.).
Iz Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, izdanega s strani Helene Blagne Zaman, direktorice družbe UNIVERZAL KOM d.o.o., izhaja, da je poslovna skrivnost družbe vsakršen podatek, ki bi kateremukoli tretjemu razkril višino prihodkov družbe, ustvarjenih pri organizaciji koncerta HELENA BLAGNE IN DUNAJSKI DEČKI, ki je potekal dne 29. 3. 2011 v Areni Stožice, kot tudi vsi podatki, na podlagi katerih bi bilo višino prihodkov družbe mogoče izračunati (kot npr. število prodanih vstopnic). Kot poslovna skrivnost se opredeli tudi vsakršen podatek, ki bi razkrival kakršnekoli odhodke, nastale pri organizaciji navedenega koncerta.
Po presoji Pooblaščenca Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 28. 3. 2011 izpolnjuje tako pogoj seznanitve oseb v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZGD-1, kot tudi pogoj, da je bil izdan preden je bil na organ posredovan podatek, ki naj se s tem sklepom zavaruje. Pooblaščenec tako ugotavlja, da so izpolnjeni vsi kriteriji za določitev poslovne skrivnosti po 1. odst. 39. čl. ZGD-1, kar pomeni, da se načeloma ni mogoče spuščati v presojo pomembnosti tako označenih podatkov, niti ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oz. družbi ni potrebno dokazovati, da bi z razkritjem podatkov družbi nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD-1 je namreč v 1. odstavku 39. člena omogočil gospodarskim družbam, da le-te same, s svojim aktom in s svojo voljo kot poslovno skrivnost označijo katerekoli podatke in na takšen način poskrbijo za njihovo varnost. Dostop do tako označenih podatkov je s tem onemogočen. Iz teh razlogov Pooblaščenec ni izvajal škodnega testa glede obstoja poslovne skrivnosti glede podatkov, ki so varovani Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 28. 3. 2011, kot to določa 2. odstavek 39. člena ZGD-1.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je podatek, ki ga zahteva prosilka (podatek o višini donacije) zavarovan kot poslovna skrivnost s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 28. 3. 2011, saj bi se iz zahtevanega podatka povsem preprosto lahko izračunalo število prodanih vstopnic. Kot tako zavarovan, zahtevan podatek predstavlja izjemo od prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. Poraba javnih sredstev
Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva poslovnih skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. To t.i. »izjemo od izjem« je zakonodajalec določil predvsem z namenom zagotovitve načel transparentnosti ter nadzora nad porabo javnih sredstev.
Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru podatek, ki je predmet presoje v tem pritožbenem postopku, podatek o višini donacije, ki jo je s strani konkretne pravne osebe, prejel organ. Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali bi takšen podatek lahko predstavljal podatek o porabi javnih sredstev v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ.
Organ je javni zavod, za katerega veljajo določbe Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/1991, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZ), ki sicer med sredstva za delo zavoda ne uvršča donacij, saj v 48. členu določa, da zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Poslovna politika in financiranje konkretnega organa pa je podrobneje urejeno v Odloku o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center (Ur. l. RS, št. 138/2006, 27/2007, v nadaljevanju Odlok), ki v 2. odstavku 25. člena natančneje in drugače kot ZZ določa, da organ pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti:
– od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po pogodbi o izvajanju zdravstvenega programa iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,
– od ZZZS in drugih zavarovalnic po pogodbah o izvajanju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja,
– iz proračuna Republike Slovenije za namene, za katere je to z zakonom določeno,
– s prodajo storitev na trgu,
– z donacijami in sponzorstvom,
– iz drugih virov.
Iz proračuna Republike Slovenije organ pridobiva finančna sredstva na podlagi letnega programa dela, kadrovskega načrta in finančnega načrta, ki ga sprejme svet organ. Enako določbo v 88. členu vsebuje tudi Statut organa.
Nadalje je potrebno pogledati tudi določbe Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/2011-UPB4, v nadaljevanju ZJF), ki poleg pravil za neposredne proračunske uporabnike določa tudi pravila, ki se uporabljajo za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, za javne sklade, javne zavode in agencije pri sestavi in predložitvi finančnih načrtov, upravljanju z denarnimi sredstvi, zadolževanju, dajanju poroštev, računovodstvu, predložitvi letnih poročil in notranjem nadzoru javnih financ ter proračunskem inšpiciranju. ZJF sam pojem donacije opredeljuje v 11. točki 1. odstavka 3. člena, kjer določa, da je donacija namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen (npr. darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina). Donacije (neposrednim) proračunskim uporabnikom po 43. členu ZJF sodijo med namenske prejemke proračuna in se v skladu z 11. členom ZJF izkazujejo v bilanci prihodkov in odhodkov. Organ je sicer posredni proračunski uporabnik, vendar je tako na podlagi ZJF kot tudi na podlagi ZJF sprejetih predpisov, povsem jasno, da donacije fizičnih in pravnih oseb, z nakazilom na račun organa, postanejo del sredstev organa (v konkretnem primeru se v skladu s terminologijo Odloka ter Statuta organa ta sredstva imenujejo sredstva za izvajanje dejavnosti) in s tem nedvomno del javnih sredstev.
Z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev je nedvomno pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je po presoji Pooblaščenca tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko sredstev je organ skupno v določenem obdobju prejel iz naslova donacij (za katera se šteje, da so z nakazilom organu postala del javnih sredstev) ter kako so bila ta sredstva porabljena. Navedeno je izrednega pomena z vidika transparentnega delovanja organa, ki ga zasleduje ZDIJZ, saj mora imeti javnost preko dostopa do informacij javnega značaja možnost preveriti, ali je delovanje organa zakonito. Na ta način pride do izraza tudi nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje in napake pri izvajanju oblasti, zlorabo oblasti in korupcijo. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit. 'Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72).
Kljub temu pa je Pooblaščenec ocenil, da podatki o tem, kdo je donator in višina zneska konkretnega donatorja, nista podatka, ki bi bila neposredno povezana s porabo javnih sredstev, niti takšna podatka ne dajeta odgovora na vprašanje, ali je organ v konkretnem primeru gospodarno in namensko ustrezno razpolagal s prejetimi donacijami. Tudi pri izvrševanju nadzorne funkcije dostopa do informacij javnega značaja je namreč potrebno upoštevati legitimne interese donatorjev, bodisi fizičnih bodisi pravnih oseb, ki zaradi takšnih ali drugačnih vzgibov (davčne olajšave, promocijski nameni, dobrodelnost), del svojih lastnih sredstev nakažejo na račun organa, s čimer svoja zasebna sredstva dejansko spremenijo v javna, pri tem pa od organa ne pričakujejo nobenega povračila (kar pa ne velja npr. za sponzorstvo).
Po mnenju Pooblaščenca je tako treba donatorjem, če to zaradi takšnih ali drugačnih interesov želijo, v okviru dopustnega omogočiti določeno mero anonimnosti. Če gre za donatorje - fizične osebe je anonimnost dosežena ex lege. Fizične osebe namreč pri razkritju njihovih osebnih podatkov (kamor lahko uvrstimo tudi podatek o tem, ali sploh so donatorji in podatek o tem, koliko svojih sredstev so v obliki donacije namenili organu), varuje zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov. Interesi pravnih oseb po nerazkritju podatkov o njihovih donacijah javnemu sektorju pa niso varovani ex lege, pač pa je pravnim osebam dana možnost, da takšne podatke, če menijo, da bi jim z njihovim razkritjem nastala škoda, varujejo na podlagi instituta poslovne skrivnosti, določenega v 39. in 40. členu ZGD-1, če so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
V konkretnem primeru družba Univerzal kom d.o.o., katere direktorica je Helena Blagne Zaman, s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 28. 3. 2011 ni varovala podatka, da družba je donator, celo nasprotno, dejstvo, da bo določen del sredstev, pridobljenih v okviru organizacije koncerta HELENA BLAGNE IN DUNAJSKI DEČKI, v obliki donacije namenila organu, je v okviru promocije predmetnega koncerta tudi oglaševala. Vendar je družba Univerzal kom d.o.o. z institutom poslovne skrivnosti ustrezno zavarovala podatek, ki je predmet zahteve v tem postopku, to pa je podatek o višini konkretne donacije (iz tega podatka bi se namreč lahko povsem preprosto izračunalo število prodanih vstopnic), kar pa mora Pooblaščenec tudi upoštevati v tem pritožbenem postopku.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je podatek, ki ga v konkretnem primeru zahteva prosilka, varovan z ustreznim aktom - Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 28. 3. 2011, obenem pa podatek o tem, koliko je določena pravna oseba kot donator nakazala na račun organa, po presoji Pooblaščenca ni podatek, ki bi bil v neposredni povezavi s porabo javnih sredstev, Pooblaščenec zaključuje, da gre v konkretnem primeru za podatek, ki predstavlja izjemo iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec še pojasnjuje, da v postopek kot stranskega udeleženca ni pritegnil družbe Univerzal kom d.o.o., ker je ocenil, da odločitev Pooblaščenca v tej zadevi, ne more vplivati na pravice ali pravne koristi družbe.
5. Zaključek
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da v primeru zahtevane informacije obstaja izjema varstva poslovne skrivnosti iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno, po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka