Prosilka - Sodna izvršiteljica
+ -Številka: 090-101/2011/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca zoper odločbo, s katero je organ zavrnil zahtevo za posredovanje fotokopije izvirnika zapisnika o izvedeni deložaciji na določenem naslovu. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da se izvirnik zapisnika od dne 1. 10. 2009 nahaja v prilogi spisa opr. št. P 1102/2008 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Organ z zahtevanim dokumentom torej ne razpolaga, hkrati pa mu ZDIJZ ne nalaga dolžnosti, da ga pridobi, kar pomeni, da se pritožba prosilke zavrne, ker zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, saj ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
ODLOČBA
Številka: 090-101/2011/
Datum: 1. 8. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 19. 4. 2011, zoper odločbo izvršiteljice Tatjane Krivec Tavčar, Stegne 21, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Vinko Šimc, Poljanska cesta 22c, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 01/11, z dne 1. 4. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo izvršiteljice Tatjane Krivec Tavčar št. 01/11, z dne 1. 4. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 5. 1. 2011 vložila vlogo, s katero je zahtevala, naj ji organ posreduje fotokopijo originalnega zapisnika o izvedeni deložaciji na naslovu ….., izvršeni dne 18. 4. 2005.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 01/11, z dne 1. 4. 2011, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je bila prosilki fotokopija originalnega zapisnika o deložaciji izročena v izvršilnem postopku leta 2005, in sicer v izvršilnem postopku upnika zoper dolžnika, zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine na naslovu ….., ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, pod opr. št. In 2004/00048. Organ je bil dolžan originalni zapisnik o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine na naslovu ….. z dne 18. 4. 2005 izročiti Okrožnemu sodišču v Ljubljani, in sicer na podlagi dokaznega predloga vlagateljice, ki ga je podala na naroku glavne obravnave dne 18. 6. 2009. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani namreč teče pravdni postopek, v katerem prosilka od organa in upnika zahteva plačilo. Tožbeni zahtevek prosilke je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1102/2008, z dne 8. 3. 2010, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2203/2010, z dne 11. 8. 2010, pravnomočno zavrnjen. Prosilka je po pooblaščencu dne 9. 11. 2010 zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo, o kateri pa Vrhovno sodišče Republike Slovenije še ni odločilo. Glede na to da je sodni spis, vključno z originalnim zapisnikom z dne 18. 4. 2005, na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, in sicer zaradi revizije prosilke, organ z originalnim zapisnikom od dne 1. 10. 2009 dalje ne razpolaga. Organ je fotokopijo originalnega zapisnika posredoval prosilki tudi ob vložitvi odgovora na tožbo v pravdni zadevi P 1102/2008, ki je bil vložen dne 23. 5. 2008. Ker je prosilka predlagala (na naroku glavne obravnave dne 18. 6. 2009), da se sodišču izroči original zapisnika, je organ original izročil sodišču na naslednjem naroku obravnave dne 1. 10. 2009. Na navedenem naroku glavne obravnave je bil vlagateljici original zapisnika predočen in je bila v zvezi z neutemeljenimi očitki na račun zapisnika tudi zaslišana. Od tedaj dalje se originalni zapisnik hrani kot priloga C1 v pravdnem spisu, opr. št. P 1102/2008, ki je na Vrhovnem sodišču RS. Vse to je razvidno iz zapisnikov narokov glavnih obravnav v zadevi P 1102/2008, z dne 18. 6. 2009, dne 1. 10. 2009 ter z dne 9. 11. 2009 ter iz druge dokumentacije v navedenem sodnem spisu. Ker torej zaradi reševanja revizijskega zahtevka prosilke zoper organ, organ ne razpolaga z originalom zapisnika z dne 18. 4. 2005, organ ne more posredovati fotokopije originala, na način, da bi trenutno fotokopiral original zapisnika in ga posredoval prosilki. Je pa organ fotokopiral original zapisnika preden ga je izročil v originalu sodišču (t.j. pred 1. 10. 2009) ter je zato prosilki posredoval fotokopijo zapisnika na način, da je fotokopiral fotokopijo originalnega zapisnika. Organ sicer meni, da je tudi takšna fotokopija ustrezna izvršitev pravice prosilke do dostopa do informacij javnega značaja. Glede na pritožbo prosilke zaradi molka organa ter glede na dopis Pooblaščenca št. 0900-42/2011/7, z dne 25. 3. 2011, pa je razumeti zahtevo prosilke tako, da zahteva od organa, da sedaj fotokopira original zapisnika z dne 18. 4. 2005 in ji ga posreduje. Ker organ s takšno informacijo, t.j. z originalnim zapisnikom z dne 18. 4. 2005 ne razpolaga oziroma ga ni pri organu, je organ izdal delno zavrnilno odločbo. Ker prosilka v pritožbi zaradi molka organa trdi, da je prejela le tri strani zapisnika, ji je organ, v izogib vsakršnim dvomom, ponovno poslal fotokopijo zapisnika z dne 18. 4. 2005. Fotokopija obsega pet strani.
Pooblaščenec je dne 19. 4. 2011 prejel pritožbo zoper navedeno odločbo organa, v kateri je prosilka navedla, da zaradi namernega ignoriranja, izmikanja in navajanja banalnih izgovorov, zakaj zahtevane informacije prosilka ne more dobiti, ponovno naproša Pooblaščenca, naj najostreje ukrepa, da se zahtevana informacija pridobi, saj organ sam navaja, kje se zahtevana informacija nahaja, torej jo tudi tam lahko enostavno dobi, oziroma kopira. Prosilka prosi za urgentno rešitev, saj je s sodišča prejela prijavo zaradi razžalitve organa, kjer toži, da jo prosilka blati, da naj bi ponarejal dokumente, narok pa je razpisan v začetku maja in dokumente nujno potrebuje kot dokaz. Prosilka navaja, da ni res, da naj bi kopijo originala zapisnika že prejela ob deložaciji. Organ navaja, da je bil prosilki na naroku glavne obravnave dne 1. 10. 2009, originalni zapisnik predočen in, da je bila prosilka zaradi neutemeljenih očitkov o tem tudi zaslišana. Tudi to po mnenju prosilke ni res, saj je organ »originalni zapisnik« predložil sodišču v zapečateni kuverti, nihče pa ni videl, kaj se v kuverti nahaja, saj organ, kot tudi zatem sodnica, nista dovolila nikomur vpogledati v kuverto. Res pa je sedaj ta kuverta na Vrhovnem sodišču, vendar organ lahko enostavno pride do njega in ga kopira. Prosilka je pri tem pojasnila, da je zanjo original zapisnik s kemičnim svinčnikom popisan list papirja. Glede navedb organa, da je poslal kopije-kopije originala, ki se nahaja v omenjeni kuverti v spisu, prosilka opozarja, da so na dveh listih kopij vidni ostanki pisanja. Torej to nikakor ne more biti kopija originala ali kopija-kopije originala, saj je original zapisnik na praznih mestih popisan s strani prosilke in tega pisanja ni v nobeni kopiji. To pa bo tudi ključni dokaz na sojenju, ki ga je organ sprožil proti prosilki.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom 092-201/2011/2, z dne 3. 5. 2011. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 01/11, z dne 16. 5. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti.
Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa.
Javnopravni predpis, ki ureja službo izvršitelja, ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ), ki v prvem odstavku 280. člena določa, da je služba izvršitelja javna služba, katere delovno področje in pooblastila ureja zakon. Naslednji odstavek istega člena pravi, da službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po tem zakonu, kot samostojno zasebno dejavnost. Iz navedenega izhaja, da izvršitelji izvajajo javno službo in zato sodijo znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Izvršiteljica v konkretnem primeru je vpisana v evidenco izvršiteljev v Republiki Sloveniji, ki je objavljena na spletni strani ministrstva za pravosodje (http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/PDF/110704_Evidenca_izvrsiteljev.pdf), kar pomeni, da kot izvajalka službe izvršitelja sodi med organe, ki jih kot zavezance določa ZDIJZ.
Predmet zahteve v obravnavani zadevi je originalni zapisnik o deložaciji, ki je nastal dne 18. 4. 2005 ob opravljanju prisilne izpraznitve in izročitve nepremičnine na naslovu …. (v nadaljevanju izvirnik zapisnika), ki jo je opravljal organ, in sicer v okviru izvršilnega postopka, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. In 2004/00048. 221. člen ZIZ določa, da se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari. Opravljanje prisilne izpraznitve in izročitve nepremičnine torej predstavlja neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja, ki ga izvaja izvršitelj, kar pomeni, da je zahtevani dokument v povezavi z javnopravnim delovanjem organa in kot takšen sodi v delovno področje organa, kar prvi odstavek 4. člena ZDIJZ opredeljuje kot enega izmed taksativno naštetih pogojev za opredelitev informacije javnega značaja. Odprti tako ostajata vprašanji, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga in ali se slednja nahaja v materializirani obliki.
Prosilka v pritožbi vztraja, da želi prejeti fotokopijo izvirnika zapisnika, pri čemer pojasnjuje, da je to zanjo s kemičnim svinčnikom popisan list papirja. Organ je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopije izvirnika zapisnika, ker razpolaga le s fotokopijo izvirnika zapisnika in ji je zato posredoval le fotokopijo slednjega. Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki obstaja oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja izdelal oziroma pridobil in z njim tudi razpolaga v materializirani obliki. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z izvirnikom zapisnika, niti da je z njim razpolagal v času reševanja obravnavane zahteve prosilke. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa, je zlasti vsebina dokumentov, ki jih je organ Pooblaščencu posredoval skupaj z odstopljeno pritožbo prosilke. Iz priložene dokumentacije tako izhaja, da je organ moral izvirnik zapisnika izročiti sodišču v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 1102/2008, in sicer na naroku dne 1. 10. 2009, kar je razvidno iz priloženih zapisnikov narokov glavne obravnave z dne 1. 10. 2009 (stran 6 in 9) in z dne 9. 11. 2009 (stran 10). Izvirnik zapisnika se zato od dne 1. 10. 2009 nahaja v zaprti kuverti v prilogi C1 spisa opr. št. P 1102/2008 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Navedeni sodni spis pa se trenutno nahaja na Vrhovnem sodišču RS, ki rešuje zahtevo za revizijo, ki jo je vložila prosilka, o čemer se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v zahtevo za revizijo, ki jo je organ prav tako priložil odstopljeni pritožbi. Navedeno dejstvo pa je med drugim potrdila tudi prosilka v pritožbi s tem, ko je navedla, da se kuverta, v kateri je organ sodišču predložil originalni zapisnik, zdaj nahaja pri Vrhovnem sodišču RS.
Pooblaščenec zaradi vsega navedenega ne vidi razlogov, da ne bi verjel navedbam organa, iz katerih izhaja, da ne razpolaga z izvirnikom zapisnika, temveč le z njegovo fotokopijo, ki jo je izdelal, preden je izročil izvirnik sodišču. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni pridobiti dokumenta, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi izvirnik zapisnika, kot je to predlagala prosilka, ki je v pritožbi navedla, da organ lahko enostavno pride do izvirnika zapisnika pri Vrhovnem sodišču RS in ga kopira.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali je organ sodišču v kuverti dejansko izročil izvirnik zapisnika, kar v pritožbi izpostavlja prosilka. To vprašanje sodi v pristojnost sodišča. Pooblaščenec v pritožbenem postopku po ZDIJZ tudi ni pristojen presojati, ali je vsebina dokumenta, s katerim organ razpolaga, dejansko enaka vsebini izvirnika, ki se nahaja v spisu Okrožnega sodišča v Ljubljani, zato se do navedb, s katerimi prosilka zatrjuje, da je izvirnik na praznih mestih popisan še s strani prosilke, ni opredeljeval. Iz enakega razloga se Pooblaščenec v tem postopku ni opredeljeval do pritožbenih navedb v zvezi s seznanitvijo prosilke z izvirnikov v okviru izvršilnega postopka. Vprašanje, ali se je prosilka kot stranka v izvršilnem postopku ali kasneje v pravdnem postopku že seznanila z izvirnikom zapisnika, pa za konkretni postopek po ZDIJZ tudi ni pravno relevantno, saj gre pri tem za uresničevanje različnih pravic prosilke.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z zahtevanim izvirnikom zapisnika, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ je namreč Pooblaščencu posredoval fotokopijo fotokopije izvirnika zapisnika in mnoge druge dokumente, ki so navedeni že zgoraj, in ki utemeljujejo ugotovljeno dejansko stanje. Da je organ v konkretnem primeru deloval transparentno, kaže tudi ravnanje organa, ki je prosilki posredoval fotokopijo fotokopije izvirnika zapisnika, s katero razpolaga in je po njegovih navedbah identična izvirniku. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da pridobivanje dokumenta, s katerim organ v trenutku reševanja zahteve prosilke ne razpolaga, predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Upoštevaje vse zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da organ ne razpolaga z izvirnikom zapisnika. Navedeno pomeni, da organ z dokumentom, ki je predmet obravnavane zahteve, ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Ker zahtevana informacija javnega značaja pri organu torej ne obstaja, pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, zato jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo izvršiteljice Tatjane Krivec Tavčar, Stegne 21, 1000 Ljubljana, št. 01/11, z dne 1. 4. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke