Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-99/2011/5
Kategorije: Stroški
POVZETEK
Prosilec je vložil 6 zahtev za dostop do informacij javnega značaja in zahteval fotokopije številnih dokumentov. Organ je zahteve združil v eno zadevo in prosilcu poslal dopis, v katerem je zahteval vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij z rokom plačila 10 dni. Ker prosilec stroškov ni pravočasno poravnal, je organ postopek ustavil s sklepom. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo organa.
ODLOČBA
Številka: 090-99/2011/5
Datum: 27. 05. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 05. 05. 2011 zoper sklep organa Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 720-703/2007/530-0804 z dne 28. 04. 2011, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 18. in 22. 2. 2011 vložil 6 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval številne dokumente.
Organ je s sklepom št. 720-703/2007/506 z dne 21. 03. 2011 združil zahteve prosilca v en postopek.
Dne 11. 04. 2011 je organ prosilcu posredoval dopis, v katerem mu je navedel, da se njegove zahteve nanašajo na informacije večjega obsega, zaradi česar bodo stroški posredovanja informacij zagotovo presegli 83,46 EUR. Organ je zato v skladu z določbami 36. člena ZDIJZ in drugim odstavkom 20. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba) zahteval vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij. Potem, ko je organ zbral in opravil pregled gradiva, ki je predmet zahteve prosilca, je ugotovil, da bodo skupni stroški znašali vsaj 1.497 EUR. Prav tako je organ priložil predračun z navedenim zneskom in navedel, da ga mora prosilec plačati v roku 10 dni, sicer bo organ štel, da je prosilec odstopil od svoje zahteve in bo organ postopek ustavil.
Ker prosilec do dne 28. 04. 2011 ni poravnal navedenega predračuna, je organ dne 28. 04. 2011 izdal sklep št. 720-703/2007/530-0804, s katerim je postopek za posredovanje informacij ustavil.
Prosilec se je na odločbo organa dne 05. 05. 2011 pritožil, organ pa je po prejemu pritožbe prosilca na podlagi 245. člena ZUP le-to odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) javni zavodi. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Prav tako pa ZDIJZ določa postopek in stroške, ki jih lahko organi zaračunajo za dostop do informacij javnega značaja. Tako ZDIJZ v drugem odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna materialne stroške. Nadalje prvi odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba, ki v 20. členu določa, da Prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu s to uredbo. Če pa organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 eura (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Kot tudi izhaja iz mnenja Ministrstva za javno upravo št. 090-40/2011/2 z dne 20. 05. 2011, je polog oz. predujem institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog namreč služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), v kolikor je zahteva obsežna, ne bo odveč v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ v skladu z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s prvim odstavkom. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec razliko plača skladno s prvim odstavkom tega člena.
Pri tem Pooblaščenec še navaja, da ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva. Kot izhaja tudi iz odločbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011 je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje zgolj do smiselne uporabe tretjega odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je možna pritožba na Pooblaščenca.
V konkretnem primeru je organ na podlagi navedenih določb ZDIJZ in Uredbe ob ugotovitvi, da stroški posredovanja informacij v konkretnem primeru presegajo znesek 83,46 EUR, od prosilca zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij v višini 1497 EUR. Pri tem je organ v dopisu natančno specificiral, kaj vse krije navedeni znesek (640 EUR stroški popij, 853 EUR stroški pretvorbe v elektronsko obliko, 2 EUR za CD in 2 EUR za poštnino). Pri tem je pojasnil, da gre za zahtevo po več kot 10.000 strani gradiv ter 170 načrtov velikosti 169/62 cm. Ob tem je za preračun stroškov organ uporabil Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja organ št. 090-2/2007/27 z dne 02. 12. 2010, za katerega je tudi navedel, kje na njegovi spletni strani je le-ta javno objavljen. Poleg tega je organ natančno določil rok za plačilo predujma in tudi natančno navedel, da bo, če prosilec zneska ne plača, to štel, kot da je od zahteve odstopil, in bo postopek ustavil s sklepom.
Glede na navedeno, je torej prvostopenjski organ ravnal v skladu z veljavno zakonodajo, ko je na podlagi svojega, javno objavljenega stroškovnika izračunal približno kolikšni stroški mu bodo nastali s posredovanjem zahtevanih informacij, in nato ob ugotovitvi, da bo znesek za posredovanje informacij presegel 83,46 EUR, od prosilca zahteval vnaprejšnje plačilo pologa. Ob tem pa je organ prosilca, kot že navedeno, tudi opozoril, da bo, v koliko prosilec pologa ne plača, to štel, kot da je prosilec od zahteve odstopil, zaradi česar bo organ postopek s sklepom ustavil. Prosilec se na navedeni poziv in predračun organa ni odzval. Zato Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pravilno sklepal, da je prosilec od zahteve odstopil, in je bilo treba postopek s sklepom ustaviti.
Glede prosilčeve pritožbe na rok za plačilo pologa pa Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko glede na določbe tretjega odstavka 20. člena Uredbe organ določi, da mora prosilec plačati stroške posredovanja informacij najkasneje v petnajstih dneh od prejema računa. Najkrajši rok plačila ni določen ne v ZDIJZ in ne v Uredbi, zato se subsidiarno uporablja ZUP, ki v 99. členu določa, da če roki niso določeni z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom za izvrševanje javnih pooblastil ali predpisom samoupravne lokalne skupnosti, jih glede na okoliščine primera določi uradna oseba, ki vodi postopek. Enako izhaja tudi iz že navedenega mnenja Ministrstva za javno upravo.
Pooblaščenec ob upoštevanju načela varstva pravic strank (7. člen ZUP) ocenjuje, da je rok 10 dni za plačilo pologa razumen rok, v katerem bi lahko stranka brez posebnih naporov in ob normalnih aktivnostih lahko izpolnila svoje obveznosti. Pri tem je Pooblaščenec upošteval, da je bil predračun prosilcu vročen šele 14. 04. 2011, vendar pa svoje obveznosti prosilec ni poravnal niti do izdaje sklepa organa o ustavitvi postopka, torej do 28. 04. 2011, torej v 14 dneh po tem, ko je prejel predračun. Zato Pooblaščenec ugotavlja, da je imel prosilec dovolj časa za plačilo pologa in s tem preprečitev odločitve o ustavitvi postopka.
Glede sklicevanja prosilca, da je z zahtevo z dne 15. 4. 2011 razširil svoje prejšnje zahteve pa Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za zahtevo po vpogledu v dokumentacijo in ne posredovanju dokumentacije, kot je prosilec do zahteval dne 18. in 22. 2. 2011. Posledično je Pooblaščenec zahtevo z dne 15. 4. 2011 štel kot novo zahtevo, o kateri mora organ odločiti v 20 delovnih dneh od njenega prejema. V kolikor organ o tem ne odloči pravočasno, ima prosilec možnosti pritožbe pri Pooblaščencu zaradi molka organa. Pooblaščenec je organ na to tudi opozoril.
Prosilec pa je dne 24. 5. 2011 Pooblaščencu posredoval še dopis, v katerem je navedel, da so enako zahtevo, ko jo je podal on sam, podali tudi drugi prosilci, katerim je organ prav tako posredoval enako zahtevo za plačilo predračuna. Navedel je še, da se pritožuje tudi v njihovem imenu. Pooblaščenec pojasnjuje, da se pritožbeni postopek ne more razširiti še na zahteve drugih prosilcev, saj gre za ločene zadeve. Iz zahteve in pritožbe prosilca jasno izhaja, da je obe podal v lastnem imenu in ne v imenu drugih ali skupaj z drugimi posamezniki. Zato Pooblaščenec v okviru tega postopka ne more obravnavati morebitnih zahtev oz. pritožb drugih posameznikov.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijani sklep.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Ortopedske bolnišnice Valdoltra številka 265/02-9 z dne 22. 5. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka