Prosilec - Upravna enota Murska Sobota
+ -Številka: 090-98/2011/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval izvod komisijskega popisa računalniških programov za aplikacije: odmere davkov in prispevkov iz kmetijske dejavnosti in davka od premoženja na posest stavb iz leta 1977. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ temeljito pregledal dokumentarno gradivo, s katerim razpolaga, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se pri Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevani dokument, da ga ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu ali da bi organ sebi v škodo zatrjeval neka dejstva, ki ne bi bila resnična.
ODLOČBA
Številka: 090-98/2011/
Datum: 30. 6. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa Upravna enota Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2011-11(0501) z dne 3. 5. 2011 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 090-2/2011-11(0501) z dne 3. 5. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 31. 3. 2011 vložil zahtevo za posredovanje izvoda komisijskega popisa software-a - računalniških programov za aplikacije: odmere davkov in prispevkov iz kmetijske dejavnosti in davka od premoženja na posest stavb iz konca decembra 1977, sestavljen na Davčni upravi Murska Sobota v AOP oddelku (avtomatska obdelava podatkov, op. Pooblaščenca). Prosilec je zapisal, da je zahtevani zapisnik v njegovi navzočnosti sestavila komisija, imenovana od Uprave skupščine Občine Murska Sobota, v sestavi ……….. kot vodje oddelka AOP in ………. kot zapisnikarice ter v navzočnosti direktorja Zaporov Murska Sobota. V zapisniku je popisan software skupaj s seznamom računalniških programov, ki jih je prosilec samostojno ustvaril v PL/1 programskem jeziku na računalniku v RC Mura, Murska Sobota. Omenjena komisija prosilcu zahtevanega dokumenta ni nikoli izročila niti obrazložila razlogov za popis.
Organ je v ugotovitvenem postopku v uradnem zaznamku v zadevi št. 020-82/2011, evidentirani dne 7. 4. 2011, zapisal, da so pregledali evidenco dokumentarnega gradiva Upravne enote Murska Sobota in ugotovili, da obstaja personalna mapa prosilca, v kateri ni nobenega zapisnika. Prav tako je organ ugotovil, da je bilo v letu 1981 evidentirana zadeva za prenehanje delovnega razmerja pod št. 111-107/81-2, v kateri prav tako ni bilo nobenega zapisnika. V letu 1980 je bilo evidentirano izplačilo nadur pod št. 113-30/80-2 ter popis pokojninske dobe - prijava PS, pod št. 191-5/77-5, kjer je omenjen prosilec. Uradna oseba organa je zapisala, da so dne 14. 4. 2011 v arhivu še enkrat fizično pregledali gradivo v letih 1977 in 1978 še klasifikacijski znak 100, 16 in 22, vendar niso našli nobenega zapisnika.
Organ je nato z dopisom št. 090-2/2011-3(0501) z dne 18. 4. 2011 povabil prosilca, da se oglasi pri organu in se, glede na to, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ki so bila dotlej ugotovljena. Prosilec je z dopisom z dne 20. 4. 2011 podal pisno izjavo, v kateri je predlagal, da organ pridobi pisno izjavo uslužbenke ………., ki je bila prisotna kot zapisnikarica pri izdelavi zahtevanega zapisnika, nadalje pa naj organ nadaljuje z iskanjem predmetnega zapisnika.
Organ je dne 21. 4. 2011 sestavil zapisnik o zaslišanju priče št. 090-2/2011-8(0501). Zaslišal je pričo ……….., ki je povedala, da je bila v letu 1977 zaposlena kot zajemalka podatkov na takratni davčni upravi Skupščine Občine Murska Sobota, njene delovne naloge pa so bile prepisovanje oziroma vnašanje podatkov, ki so jih pripravili programerji. V zadevi, ki jo navaja prosilec, je bila priča določena kot strojepiska, kar pomeni, da je na pisalni stroj po diktatu …..…… pisala zapisnik. Za to nalogo je dobila ustno odredbo od takratnega načelnika Davčne uprave ……….. Priča je povedala, da predmetnega zapisnika ni nikoli prejela, glede njegove vsebine pa tudi ni mogla ničesar povedati, saj vsebina zapisnika ni bila predmet njenega dela in ga tudi vsebinsko ni razumela. Njena naloga je bila izključno tipkati to, kar ji je bilo narekovano. Priči ni znano, kdo je bil dejansko prejemnik tega zapisnika oziroma kaj se je z njim kasneje dogajalo.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-2/2011-11(0501) z dne 3. 5. 2011. Zahtevo prosilca je zavrnil, ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ; z zahtevanim dokumentom organ namreč ne razpolaga. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da je v postopku pregledal dokumentacijo stalne zbirke dokumentarnega gradiva, ki je bilo ob ustanovitvi upravne enote prevzeto od bivše Občine Murska Sobota oz. Skupščine občine Murska Sobota kot delodajalca, pri katerem je imel prosilec sklenjeno delovno razmerje. Ob pregledu takratne evidence dokumentarnega gradiva, ki se je vodila na karticah, ni bilo zaslediti predmetnega zapisnika, prav tako se ne nahaja v personalni mapi prosilca, ki se hrani kot trajno gradivo. Organ je poudaril, da je na podlagi temeljitega pregleda zbirk dokumentarnega gradiva ugotovil, da z dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, ne razpolaga.
Prosilec je 7. 5. 2011 vložil pritožbo zoper odločbo organa in navedel, da je organ kršil zakon v njegovo škodo. Prosilec je zapisal, da organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja dejansko stanje, ki ga tudi sam prosilec izkazuje v svojem zahtevku, vloženem dne 1. 4. 2011, in sicer, da se je primopredajni zapisnik iz leta 1977 nanašal na stvari, ki so se tikale delovnega mesta programerjev, programerja ………. in prosilca. Prosilec navaja, da se organ pri izdaji izpodbijane odločbe ne opira na vsebino personalne mape ……… – programerja na tedanji Davčni upravi Murska Sobota, niti na vsebino personalne mape ………., predstojnika Davčne uprave pri Upravi skupščine občine Murska Sobota kot delodajalca ter personalne mape vodje Kadrovske službe ………, ki je (ne)strokovno presodila na podlagi priloženih prilog v kadrovskem spisu, ali je bil imenovani ………. strokovno sposoben za opravljanje strokovnih del vodje AOP oddelka na Davčni upravi Skupščine občine Murske Sobote. Prosilec meni, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno.
Organ je z dopisom št. 090-2/2011-15(0501) z dne 17. 5. 2011 odstopil Pooblaščencu v reševanje pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.
Na poziv Pooblaščenca je organ 28. 6. 2011 Pooblaščencu posredoval personalno mapo prosilca ter zadeve pod št. 111-107/81-2, 113-30/80-2 in 191-5/77-5, na katere se organ sklicuje v odločbi. Dodatno je organ Pooblaščencu dne 29. 6. 2011 povedal, da ne razpolaga s kadrovsko mapo g. ……… in pojasnil razlog, zakaj z njo ne razpolaga. ……. se je namreč kasneje zaposlil pri davčni upravi, kasneje ločenem organu, zato se je njegova kadrovska mapa prenesla tja. V tistem času je bil delodajalec Skupščina občine, ob spremembi zakonodaje pa so se naloge dotedanjih občin ločile med upravnimi enotami, občinami in davčno upravo. Tako so tudi nekateri zaposleni iz skupščine občine odšli na upravno enoto, občino ali davčno upravo. Vsem, ki so šli na davčno upravo ali občino, so se personalne mape prenesle na novega delodajalca. Prosilcu pa je prenehalo delovno razmerje in se njegova personalna mapa ni nikamor prenesla, zato z njegovo personalno mapo še razpolagajo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. ZDIJZ v 1. členu določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Upravno enoto Murska Sobota, ki je glede na določbo 14. člena Zakona o državni upravi opredeljena kot upravni organ, ki se ustanovi za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno. Upravne enote so kot državni organi nedvomno organi zavezanci po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
2. Vprašanje obstoja zahtevanega dokumenta - zapisnika o popisu programske opreme iz leta 1977
Iz dokumentacije v obravnavani zadevi izhaja, da je organ v ugotovitvenem postopku pregledal evidenco dokumentarnega gradiva ter zaslišal pričo ……...
Pregled dokumentacije je zajemal:
- personalno mapo prosilca;
- zadevo št. 111-107/81-2 - evidentirano prenehanje delovnega razmerja;
- zadevo št. 113-30/80-2 - evidentirano izplačilo nadur;
- zadevo št. 191-5/77-5 - popis pokojninske dobe - prijava PS, kjer je omenjen prosilec;
- pregled gradiva v letih 1977 in 1978 pod klasifikacijskim znakom 100 (delovno razmerje), 16 (disciplinska in materialna odgovornost) in 22 (javna varnost).
Zahtevanega zapisnika v pregledani dokumentaciji organ ni našel.
Z namenom nadaljnje ugotovitve, kaj se je z zahtevanim zapisnikom iz leta 1977 po ustvaritvi dogajalo, je organ še zaslišal pričo ……….., ki predmetnega zapisnika ni nikoli prejela, glede njegove vsebine pa tudi ne more ničesar povedati, saj vsebina zapisnika ni bila predmet njenega dela in ga tudi vsebinsko ni razumela. Priči tudi ni znano, kdo je bil dejansko prejemnik tega zapisnika oziroma kaj se je z njim kasneje dogajalo.
Pooblaščenec pa je v ugotovitvenem postopku pregledal personalno mapo prosilca, zadevo št. 111-107/81-2, št. 113-30/80-2 in št. 191-5/77-5 ter vpogledal v zapisnik o zaslišanju priče. Dodatno je želel Pooblaščenec vpogledati tudi v personalno mapo ………., če bi se zapisnik slučajno nahajal tam. Organ pa je Pooblaščencu pojasnil, da s personalno mapo bivšega zaposlenega ……… ne razpolaga, saj se je omenjeni kasneje zaposlil pri davčni upravi (DURS), zato se je njegova kadrovska mapa prenesla tja. V tistem času je bil delodajalec Skupščina občine, ob spremembi zakonodaje pa so se naloge dotedanjih občin ločile med upravnimi enotami, občinami in davčno upravo. Tako so tudi nekateri zaposleni iz skupščine občine odšli na upravno enoto, občine ali davčno upravo. Vsem, ki so šli na davčno upravo ali upravno enoto, so se personalne mape prenesle na novega delodajalca. Prosilcu pa je prenehalo delovno razmerje in se njegova personalna mapa ni nikamor prenesla, zato z njegovo personalno mapo še razpolagajo.
Pooblaščenec ni izvedel dokaznega predloga prosilca z vpogledom v personalno mapo …………, nekdanjega predstojnika Davčne uprave pri Upravi skupščine občine Murska Sobota ter personalne mape tedanje vodje Kadrovske službe ………. Pooblaščenec je namreč prepričan, da izvedba tega dokaznega predloga ne bi v ničemer pomagala pri ugotovitvi resničnega dejanskega stanja in dejstev, pomembnih za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice po 1. odstavku 8. člena ZUP). Pooblaščenec je upošteval 14. člen ZUP, ki določa, da je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Pooblaščenec je namreč glede na vse okoliščine primera ugotovil, da ni nikakršnega razloga, da bi se iskani zapisnik nahajal v personalni mapi nekdanjega predstojnika Davčne uprave pri Upravi skupščine občine Murska Sobota ……….., še manj pa v personalni mapi tedanje vodje Kadrovske službe ………. V personalni mapi delavca se namreč nahajajo podatki in dokumenti v zvezi z delovnim razmerjem posameznikov, za kar pa v primeru zahtevanega zapisnika (glede na opis vsebine dokumenta s strani samega prosilca kot s strani zaslišane priče) ni šlo. Tudi prosilec je zapisal, da se je primopredajni zapisnik iz leta 1977 nanašal na stvari, ki so se tikale delovnega mesta programerjev, programerja ……… in prosilca samega. Zaradi navedenega Pooblaščenec ni videl nobenega razloga, da bi vpogledal v personalno mapo nekdanjih zaposlenih, katerih se zapisnik neposredno ne tiče.
Tudi Pooblaščenec je ob pregledu navedene dokumentacije ugotovil, da zahtevanega zapisnika v njej ni moč najti. V svojem ugotovitvenem postopku se je Pooblaščenec tudi prepričal, da je organ temeljito pregledal relevantne dele dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se pri Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevani dokument, da ga ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu ali da bi organ sebi v škodo zatrjeval neka dejstva, ki ne bi bila resnična.
Pooblaščenec tako nima razloga, da ne bi verjel organu, da z dokumentom ne razpolaga, vprašanje, ali bi z njimi moral razpolagati, pa ni predmet tega pritožbenega postopka in presega zakonite pristojnosti, v okviru katerih mora delovati Pooblaščenec. Dodatno je k prepričanju Pooblaščenca, da organ ne skriva zahtevanega dokumenta, prispevalo dejstvo, da je iskani zapisnik iz leta 1977 (torej je bil ustvarjen pred 34 leti), zaradi česar ga organ najverjetneje niti ni več dolžan hraniti. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevan dokument obstaja.
3. Sklepno
Pooblaščenec je glede na vse navedeno ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, zato je pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Upravne enote Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, št. 090-2/2011-11(0501) z dne 3. 5. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, pristojno glede na prebivališče oziroma sedež tožnika. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka