Prosilka - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-93/2011/11
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopijo inšpekcijskih odločb, izdanih v določenem obdobju in ki so bile izvršene po drugi osebi ter fotokopije dokumentov, ki dokazujejo, da so odločbe res bile izvršene po drugi osebi in iz katerih bo razviden naziv podjetja ali koga drugega, ki je izvršbo opravil. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahtevani dokumenti nahajajo pri organu, zato je pritožbi prosilca ugodil in prosilcu zaradi varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, omogočil delni dostop do dokumentov.
ODLOČBA
Številka: 090-93/2011/11
Datum: 11. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ……………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 5. 2011, zoper odločbo organa Inšpektorat RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-30/2007-126 z dne 22. 4. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 4. 5. 2011 se ugodi in se odpravijo 2., 3., 4., 5. in 6. točka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-30/207-126 z dne 22. 4. 2011. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati:
1. račun št. 10313 z dne 26. 11. 2010 za odločbo št. 06122-3232/2006-20 z dne 30. 10. 2008,
2. račun št. 10233 z dne 30. 9. 2010 za odločbo št. 06122-894/2008-23 z dne 5. 3. 2009,
3. račun št. 10269 z dne 30. 10. 2010 za odločbo št. 06122-212/2010-37 z dne 10. 5. 2010,
4. račun št. 10113 z dne 30. 6. 2010 za odločbo št. 06122-1984/2006-31 z dne 3. 7. 2006,
5. račun št. 10195 z dne 31. 8. 2010 za odločbo št. 06122-238/2009-6-8001 z dne 10. 2. 2009,
pri čemer mora organ pri vseh navedenih računih prekriti ime in priimek investitorja, ki je naveden pod opisom-nazivom, za besedami »zaračunavamo vam odstranitev objekta investitorja…«.
2. Zahteva prosilca z dne 28. 3. 2011 se zavrne glede:
- v prejšnji točki navedenih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti,
- odločb, ki še niso bile izvršene v letu 2010, čakajo pa na izvršitev po drugi osebi.
3. Potrdi se 1. točka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-30/207-126 z dne 22. 4. 2011.
4. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
in
S K L E P:
1. Zahteva prosilca z dne 28. 3. 2011 za posredovanje vseh inšpekcijskih odločb, ki so bile izdane od 1. 1. 2009 do 30. 12. 2009 in so bile izvršene po drugi osebi, se zavrže.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 28. 3. 2011 na organ naslovil zahtevo za pridobitev kopij naslednjih dokumentov Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območno enoto Novo mesto:
1. kopijo plana izvršb inšpekcijskih odločb za OE Novo mesto, narejen za leto 2009,
2. kopije vseh inšpekcijskih odločb, ki so bile izdane od 1. 1. 2009 do 30. 12. 2009 in so bile izvršene po drugi osebi,
3. kopije dokumentov, ki dokazujejo, da so odločbe izvršene po drugi osebi in iz katerih bo razviden naziv podjetja ali nekoga drugega, ki je izvršbo opravil,
4. kopijo dokumentov, ki dokazujejo, da so bile odločbe z dne 5. 3. 2009, 30. 10. 2008, 10. 5. 2010, 3. 7. 2006 in 10. 2. 2009 izvršene po drugi osebi v letu 2010 in iz katerih bo razviden naziv podjetja ali nekoga drugega, ki je izvršbo opravil,
5. kopije vseh drugih inšpekcijskih odločb, ki so v letu 2010 bile izvršene po drugi osebi in kopijo dokumentov, ki dokazujejo, da so te odločbe tudi izvršene po drugi osebi in kdo jih je izvršil,
6. kopije inšpekcijskih odločb, ki morda še niso bile izvršene v letu 2010, čakajo pa na izvršitev po drugi osebi.
Organ je dne 22. 4. 2011 izdal odločbo št. 090-30/2007-126, s katero je zavrnil zahtevo za posredovanje kopije plana izvršb inšpekcijskih odločb za OE Novo mesto za leto 2009, zahtevo za posredovanje kopij vseh inšpekcijskih odločb, ki so bile izdane od 1. 1. 2009 do 30. 12. 2009 in so bile izvršene po drugi osebi ter zahtevo za posredovanje kopij dokumentov, ki dokazujejo, da so odločbe izvršene po drugi osebi in iz katerih je razviden naziv podjetja ali drugega, ki je izvršbo opravil.
Organ je z isto odločbo zavrgel zahtevo za posredovanje kopij dokumentov, ki dokazujejo, da so odločbe z dne 5. 3. 2009, 30. 10. 2008, 10. 5. 2010, 3. 7. 2006 in 10. 2. 2009 tudi izvršene po drugi osebi v letu 2010 in iz katerih je razviden naziv podjetja ali nekoga drugega, ki je izvršbo opravil, zahtevo za posredovanje kopij vseh drugih inšpekcijskih odločb, ki so v letu 2010 bile izvršene po drugi osebi in dokumentov, ki dokazujejo, da so te odločbe tudi izvršene po drugi osebi in kdo jih je izvršil, zahtevo za posredovanje kopij inšpekcijskih odločb, ki morda še niso bile izvršene v letu 2010, čakajo pa na izvršitev po drugi osebi.
Organ v obrazložitvi odločbe št. 090-30/2007-126 navaja, da dokument Plan izvršb za leto 2009 za OE Novo mesto ali podoben dokument s to vsebino (plan izvršb) ne obstaja, zato se ga prosilcu ne more posredovati. Organ pojasnjuje, da ne vodi evidence dokumentarnega gradiva na način, ki bi omogočil pridobivanje inšpekcijskih odločb glede na posamezne kriterije (npr. izvršene odločbe, pravnomočne odločbe, ki niso izvršene) ali po vrstah posamičnih aktov ali dokumentov, ali po vrstah dokumentov, izdanih v določenem obdobju. Organ za posamezno zadevo odpre spis na določenega inšpekcijskega zavezanca. Za vodenje evidence dokumentarnega gradiva ima organ program Spis 4, ki ne omogoča iskanja gradiva po kriterijih, ki jih je postavil prosilec. Da bi organ ugodil zahtevi prosilca, bi moral vzpostaviti nov računalniški sistem oz nadgraditi obstoječega ali pa ročno pregledati veliko število spisov, kar pa bi pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka. Zadeve, ki se vodijo pri organu, namreč segajo tudi več let nazaj. Postopek v zvezi z graditvijo objektov je namreč dolgotrajen, v določenih primerih je odvisen tudi od drugih organov. Organ se sklicuje tudi na odločbo Pooblaščenca št. 090-39/2010/7 z dne 18. 3. 2010, kjer naj bi Pooblaščenec v podobnem primeru ugotovil enako kot organ.
Zahtevo prosilca za posredovanje kopij dokumentov, navedenih pod 4., 5., in 6. točko zahteve, je organ zavrgel, ker naj bi bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno z odločbo organa št. 090-30/2007-111 z dne 25. 1. 2011 in se torej v skladu z načelom ne bis in idem o isti stvari ponovno ne odloča.
Prosilec je 4. 5. 2011 vložil pritožbo zoper odločbo organa, za katero je organ opravil preizkus v skladu s 1. odstavkom 240. člena ZUP in jo odstopil Pooblaščencu v reševanje.
Prosilec v pritožbi navaja, da bi plan izvršb za leto 2009 za OE Novo mesto moral obstajati, saj ga gradbeni inšpektor OE Novo mesto ……….. omenja v svojih odgovorih z dne 17. 8. 2009, 3. 12. 2009, 8. 12. 2009 in tako naprej. Neutemeljeno se mu zdi zavrnjena tudi njegova zahteva pod točko 2 in 3, ker organ ne navaja, da dokumenti ne obstajajo, temveč opisuje težave, ki jih ima zaradi nekega računalniškega programa. ZDIJZ ne določa, da organ zahtevo prosilca zavrne, če njegov računalniški program ni posodobljen, temveč zakon določa, da organ prosilcu zahtevane dokumente posreduje, če ti obstajajo ali pa z odločbo zavrne dostop, če dokumenti ne obstajajo ali pa organ z njimi ne razpolaga.
Meni tudi, da je neutemeljeno zavržena njegova zahteva pod zaporedno številko 4, 5 in 6, ker:
- za kopije dokumentov pod zaporedno številko 4, ki dokazujejo, da so odločbe št. 06122-
3232/2008/8 z dne 5. 3. 2009, št. 06122-894/2008/11 z dne 30. 10. 2008, št. 06122-212/2010-8
(8209) z dne 10. 5. 2010, št. 06122-1984/2006-3-8001 z dne 3. 7. 2006 in št. 06122-238/2009-6-
8001 z dne 10. 2. 2009 bile izvršene po drugi osebi v letu 2010 in iz katerih bo razviden naziv podjetja ali nekoga drugega, ki je izvršbo opravil, nikoli prej prosilec ni zaprosil, da se mu posredujejo, zato meni, da o teh dokumentih tudi nikoli ni moglo biti odločeno,
- za kopijo dokumentov pod zaporedno številko 5 – inšpekcijske odločbe v letu 2010 izvršene po drugi osebi in kdo jih je izvršil, prosilec navaja, da za njih nikoli ni zaprosil,
- prosilec navaja, da je za kopije inšpekcijskih odločb iz leta 2010 pod zaporedno številko 5 in 6 zaprosil dne 1. 12. 2010, toda v zvezi s temi dokumenti z odločbo organa z dne 25. 1. 2011 ni bilo odločeno, niti, navaja prosilec, mu jih organ ni posredoval.
Prosilec v pritožbi omenja še, da je zoper odločbo organa z dne 25. 1. 2011 (št. 090-30/2007-111) napisal pritožbo dne 2. 2. 2011.
Pooblaščenec je 1. 9. 2011 pri organu skladno z 11. členom ZInfP opravil t.i. ogled in camera, procesno dejanje brez prisotnosti stranke. Pooblaščenec je skupaj z uradno osebo organa za dostop do informacij javnega značaja vpogledal v program Lotus Notes, Spis 4, v katerem je bilo možno iskanje po ključnih besedah "odločba". Sistem je pod temi ključnimi besedami ponudil 5000 rezultatov iskanja (dokumentov), ki jih je bilo treba odpreti in preveriti skenirano prilogo ali dokument v Wordu ter šele na ta način ugotoviti, ali je bila odločba izvršena in tudi ali je bila izvršena po drugi osebi. Po ugotovitvah Pooblaščenca je bil najboljši možni način iskanja po ključnih besedah "odločba", ki sicer da rezultate za celotno Slovenijo (vse območne enote), saj z iskalnimi kriteriji sistem ne omogoča zožiti rezultatov na določeno območno enoto. Organ pove, da je iskanje samo po območnih enotah možno na območnih enotah, tam se obdelujejo podatki le za posamezno območno enoto.
Glede na ugotovitve na ogledu in camera je Pooblaščenec dne 13. 9. 2011 kontaktiral vodjo IRSOP OE Novo mesto, gospoda …………………, ki je povedal, da je inšpekcijski postopek po ZGO-1 dolgotrajen in zapleten ter se glede na to skoraj zagotovo nikoli ne zgodi, da bi bila inšpekcijska odločba izvršena po drugi osebi (to pomeni, da jo izvrši podjetje, s katerim imajo za tisto leto sklenjeno pogodbo) v istem letu kot je bila izdana. Gospod …………. je zagotovil, da bo pri vsakem inšpektorju, zaposlenem na OE Novo mesto, posebej preveril, ali mogoče obstaja kakšna odločba:
- izdana na IRSOP, OE Novo mesto od. 1. 1. 2009 do 30. 12. 2009 in je bila izvršena po drugi osebi ter
- izdana na IRSOP, OE Novo mesto in izvršena v letu 2010 po drugi osebi.
V elektronski pošti dne 13. 9. 2011 je Pooblaščenec gospoda ………… dodatno pozval, naj pošlje tudi odločbe, ki še niso bile izvršene v letu 2010 in še čakajo na izvršitev po drugi osebi.
Gospod ………… je dne 14. 9. 2011 po elektronski pošti Pooblaščencu poslal svoje ugotovitve: na podlagi odločb, ki so bile izdane v OE Novo mesto v letu 2009 ali 2010, je bil po drugi osebi odstranjen en objekt (zraven odločb, ki jih je organ že posredoval Pooblaščencu). Iz inšpekcijske zadeve je organ posredoval kopijo odločbe in kopijo računa izvajalca. Odločba je bila izdana na podlagi 154. člena ZGO-1 zaradi nevarne gradnje.
V letu 2010 so gradbeni inšpektorji v OE NM izdali 132 odločb, s katerimi je bila odrejena odstranitev objektov ali delov objektov. Nobena od teh, razen zgoraj navedena, še ni bila izvršena po drugi osebi. Koliko od teh odločb je še aktualnih - čakajo na izvršitev, to pomeni, da jih zavezanci še niso izvršili in jih še niso legalizirali z gradbenimi dovoljenji, pa v tej fazi še ni mogoče ugotoviti.
Dne 15. 9. 2011 je organ Pooblaščencu dodatno poslal še dokazila, da so bile odločbe izvršene po drugi osebi – račun izvajalca za odločbe št. 06122-3232/2006-20, 06122-894/2008-23, 06122.212/2010-37, 06122-1984/2006-31, št. 06122-238/2009-6-8001.
Dne 28. 9. 2011 je organ Pooblaščencu posredoval še odločbe, o katerih je odločal v odločbi št. 090-30/2007-111, skupaj s pripadajočimi sklepi o dovolitvi izvršbe. Na podlagi vsebinskega pregleda navedenih odločb, je Pooblaščenec presojal, ali gre res za iste odločbe, ki jih prosilec ponovno zahteva dne 28. 3. 2011.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Inšpektorat za okolje in prostor, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Vlada in njena ministrstva (resorji) so že po samem bistvu stvari državni organi v ožjem smislu, ustanovljeni za opravljanje nalog vodenja in upravljanja države. Ministrstva so zato državni organi tudi v smislu ZDIJZ in s tem zavezanci za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja po tem zakonu, enako pa seveda velja za njihove organe v sestavi. Upoštevaje navedeno je organ nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
3. Splošno o informacijah javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
4. Obstoj informacij javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2) organ mora z njo razpolagati;
3) nahajati se mora v materializirani obliki.
Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti.
Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
K 1. točki zahteve prosilca:
Prosilec je zahteval Plan izvršb za leto 2009 za OE Novo mesto. Organ je zahtevo zavrnil, saj dokument naj ne bi obstajal. Glede Plana izvršb je Pooblaščenec poizvedoval pri gospodu ……………., direktorju inšpekcije za prostor, ali morda tak dokument obstaja. Gospod ………. je dne 29. 9. 2011 po elektronski pošti pojasnil, da letnih planov upravnih izvršb odločb gradbene inšpekcije v Inšpektoratu RS za okolje in prostor v obliki dokumentov ali podobnih listin ne delajo, pravi, da to tudi ni izvedljivo. Gradbeni inšpektorji glede na stanje v posameznih spisih določijo, v katerih zadevah bodo pričeli ali nadaljevali izvršilne postopke prisilne odstranitve nelegalno zgrajenih objektov, ter glede na nadaljnji potek posameznega postopka odločijo, v katerih zadevah bodo prisilno odstranili objekt. Pri tem so glede na število zadev, v katerih lahko opravijo prisilno odstranitev, omejeni z višino proračunske postavke, časom, v katerih se izvršbe v posameznem letu opravljajo, kapacitetami izvajalca, potekom drugih prisilnih izvršb (v postopkih, ki jih vodijo sami kot tudi v postopkih drugih inšpektorjev), itd. Koordinacija in usklajevanje pri tem poteka med izvajalcem, inšpektorji in Uradom glavne inšpektorice. Plana upravnih izvršb vnaprej ni mogoče izdelati, saj se zadeve v inšpekcijskih postopkih dnevno spreminjajo - od stanja upravnih postopkov do stanja na terenu (ko se začnejo prva dejanja v postopku prisilne odstranitve, zavezanci običajno sami izvršijo inšpekcijsko odločbo - cca 80 % primerov), pa do stanja v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj (kjer je ta mogoče izdati), itd.. Izvršilni postopki se tako stalno zaključujejo in začenjajo novi. Le kot ilustracijo lahko navedemo, da je bilo v izvršilnih postopkih gradbenih inšpektorjev npr. v letu 2010 prisilno odstranjenih 42 objektov (v Sloveniji) (v povprečju je ta številka med 30 in 50 letno). V istem letu pa so npr. gradbeni inšpektorji vodili 1.179 izvršilnih postopkov. Kot opisano, glede na stalno spreminjanje inšpekcijskih postopkov, prisilnih odstranitev nelegalno zgrajenih objektov v postopkih gradbene inšpekcije ni mogoče planirati v obliki planskega dokumenta.
Pooblaščenec ni našel nobene pravne podlage, ki bi organu nalagala, da bi moral vsako leto pripraviti tak dokument oziroma z njim razpolagati.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega tako ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevan dokument ne obstaja ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu zavrnil kot neutemeljeno in odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
K 2. točki zahteve prosilca:
Glede inšpekcijskih odločb, izdanih od 1. 1. 2009 do 30. 12. 2009 in so bile izvršene po drugi osebi (za OE Novo mesto), Pooblaščenec ugotavlja, da obstajata dve (2) taki odločbi (glede katerih sta izpolnjena oba pogoja – leto izdaja in izvršitev po drugi osebi) in sicer.
- odločba št. št. 06122-3232/2008/8 z dne 5. 3. 2009,
- odločba št. 06122-238/2009-6-8001 z dne 10. 2. 2009,
ki sta bili izvršeni po drugi osebi, kar izhaja iz izdanih in potrjenih računov za izvršbo. Ti dve odločbi (z delnim dostopom) je organ že posredoval prosilcu z odločbo št. 090-30/2007-111 z dne 25. 1. 2011. Glede na dejstvo, da se je prosilec na dobljene pritožbe že pritožil pri organu in v novi zahtevi uporablja podatke iz teh odločb, Pooblaščenec ne dvomi, da je navedeni odločbi prosilec res prejel. Pooblaščenec je zato v tem delu odpravil odločbo organa in odločal o zahtevi prosilca dne 28. 3. 2011 in jo v tem delu s sklepom zavrgel.
Pooblaščenec dodaja, da navedeno pomeni, da prosilec dostopa do navedenih dokumentov ne zahteva prvič. Pooblaščenec je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Zaradi tega lahko organ takrat, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je prosilcu že poslal, takšno zahtevo zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in ne zavrne. Po tej določbi ZUP se namreč zahteva zavrže, kadar je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, stranka pa je z odločbo pridobila pravice.
K 3. točki zahteve prosilca:
Glede kopij dokumentov, ki dokazujejo, da so odločbe res bile izvršene po drugi osebi, je organ predlagal, da se prosilcu posreduje račun izvršitelja – ta je dokaz, da je bila izvršba opravljena in iz računa je tudi razvidno, kdo jo je opravil.
Na podlagi navedenega je organ Pooblaščencu posredoval račun št. 10233 za odločbo št. 06122-894/2008-23 z dne 5. 3. 2009 in račun št. 10195 za odločbo št. 06122-238/2009-6-8001 z dne 10. 2. 2009. Iz vsebine računa je razvidno, da so odločbe bile izvršene po drugi osebi in naziv podjetja, ki je opravilo izvršbo – kot je zahteval prosilec.
K 4. točki zahteve prosilca:
Prosilec za že posredovane odločbe št. 06122-3232/2006-20 z dne 30. 10. 2008, št. 06122-894/2008-23 z dne 5. 3. 2009, št. 06122-212/2010-37 z dne 10. 5. 2010, št. 06122-1984/2006-31 z dne 3. 7. 2006 in št. 06122-238/2009-6-8001 z dne 10. 2. 2009, zahteva še dokazila, da so res bile izvršene po drugi osebi v letu 2010 in naziv podjetja, ki je izvršbo opravil. Organ je Pooblaščencu posredoval naslednje račune, iz katerih izhaja navedeno: račun št. 10313 za odločbo št. 06122-3232/2006-20 z dne 30. 10. 2008, račun št. 10233 za odločbo št. 06122-894/2008-23 z dne 5. 3. 2009, račun št. 10269 za odločbo št. 06122-212/2010-37 z dne 10. 5. 2010, račun št. 10113 za odločbo št. 06122-1984/2006-31 z dne 3. 7. 2006, račun št. 10195 za odločbo št. 06122-238/2009-6-8001 z dne 10. 2. 2009.
K 5. točki zahteve prosilca:
Glede kopij drugih inšpekcijskih odločb, ki so bile v letu 2010 izvršene po drugi osebi in kopije dokumentov, ki dokazujejo, kdo jih je izvršil, je organ Pooblaščencu posredoval še odločbo št. 06122-4/2010-15 z dne 27. 9. 2010 in izdan račun št. 11055. Po pregledu računa je Pooblaščenec ugotovil, da ta odločba ne ustreza zahtevi prosilca, saj ni bila izvršena v letu 2010 ampak v letu 2011, kar izhaja iz podatkov na računu, čeprav je bila izdala v letu 2010. Ta odločba ne ustreza podanemu pogoju prosilca – izvršena v letu 2010, čeprav je bila izdana v letu 2010. Druge odločbe, ki so bile izvršene v letu 2010, pa je organ že posredoval prosilcu z odločbo št. 090-30/2007-111 z dne 25. 1. 2011.
Glede izvršenih odločb po drugi osebi je Pooblaščenec pregledal še Poročilo o delu IRSOP za leto 2010 (za celotno Slovenijo) dostopno na http://www.iop.gov.si/fileadmin/iop.gov.si/pageuploads/IRSOP_dokumenti/Porocila_IJZ/LETNO_POROCILO_2010_1_.pdf,
kjer organ poroča, da so gradbeni inšpektorji v letu 2010 uvedli 427 izvršilnih postopkov prisilne odstranitve nedovoljeno zgrajenih objektov (rušitev). Večji del zavezancev je v izvršilnem postopku objekt odstranil sam tik pred prisilno odstranitvijo oz. so sami do konca porušili objekt po tem, ko ga je že pričel rušiti inšpektorat s svojo ekipo. V postopku upravnih izvršb po drugi osebi je bilo v letu 2010 prisilno v celoti odstranjenih 42 objektov. Med prisilnimi odstranitvami večjega obsega poročilo omenja predvsem večstanovanjski objekt v Ljubljani in stanovanjski objekt v romskem naselju pri Novem mestu. Poročilo navaja, da je viden uspeh intenzivnega opravljanja prisilnih odstranitev nelegalnih gradenj v zadnjih letih, saj sedaj že večji del zavezancev objekt odstrani sam tik pred prisilno odstranitvijo (če že ne po prejemu inšpekcijske odločbe). Prav tako se tudi zaradi intenzivnega opravljanja prisilnih odstranitev zmanjšuje število novih nelegalnih gradenj. V večjem delu postopkov gradbene inšpekcije se uporabijo druga prisilna sredstva, kot so opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru, kazni po določbah Zakona o upravnem postopku in Zakona o graditvi objektov ter globe, izrečene v postopku o prekršku, s katerimi se doseže namen opustitve kršenja zakona ali vzpostavitve zakonitega stanja. Poročilo povzema, da bo prisilna odstranitev objekta v postopku gradbene inšpekcije le še ukrep v skrajni sili, ko z drugimi sredstvi ne bo mogoče doseči zakonitosti. Iz poročila obenem izhaja, da je bilo v letu 2010 prisilno po drugi osebi odstranjenih 42 objektov. Povprečno bi to pomenilo 5 prisilnih odstranitev na območno enoto. Glede na to, da poročilo poudarja predvsem večje rušitve v Ljubljani in rušitev stanovanjskega objekta v Novem mestu, Pooblaščenec res ne vidi razloga, zakaj ne bi sledil navedbam organa, ki je Pooblaščencu posredoval odločbo za rušitev stanovanjskega objekta v Novem mestu, ki je omenjena v poročilu, zraven te pa še dodatno odločbo, ki je bila prav tako izvršena v letu 2010 po drugi osebi. Pooblaščenec ne vidi razloga, zakaj organ ne bi posredoval tudi drugih odločb za izvršitev po drugi osebi v letu 2010, če bi te obstajale.
K 6. točki zahteve prosilca:
Organ je glede odločb, ki še niso bile izvršene v letu 2010, čakajo pa na izvršitev po drugi osebi, pojasnil, da je OE Novo mesto sicer samo v letu 2010 izdala 132 odločb, s katerimi je bila odrejena odstranitev objektov ali delov objektov, vendar pa za nobeno odločbo ni mogoče trditi, da bo izvršena po drugi osebi, dokler postopek ne pripelje do te faze postopka.
To pomeni, da odločbe sicer čakajo na izvršitev, vendar jih zavezanci še niso izvršili ali jih še niso legalizirali z gradbenimi dovoljenji. Seveda so možne tudi pritožbe, kar podaljša sam postopek. Zato je nemogoče trditi, katere odločbe, bodo izvršene po drugi osebi. Pooblaščenec ni našel nobene pravne podlage iz katere bi izhajalo, da se že na začetku postopka oziroma pri izdaji inšpekcijske odločbe vnaprej vidi, kako se bo izvršila oziroma kdo jo bo izvršil.
Izvršba po drugi osebi je skrajna možnost, zato Pooblaščenec ne vidi razloga zakaj ne bi sledil navedbam organa in ugotavlja, da v tem primeru dokument ne obstaja, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je v nadaljevanju glede na vsebino zahteve in pritožbo prosilca presojal naslednje dokumente:
• račun št. 10313 z dne 26. 11. 2010 za odločbo št. 06122-3232/2006-20 z dne 30. 10. 2008,
• račun št. 10233 z dne 30. 9. 2010 za odločbo št. 06122-894/2008-23 z dne 5. 3. 2009,
• račun št. 10269 z dne 30. 10. 2010 za odločbo št. 06122-212/2010-37 z dne 10. 5. 2010,
• račun št. 10113 z dne 30. 6. 2010 za odločbo št. 06122-1984/2006-31 z dne 3. 7. 2006,
• račun št. 10195 z dne 31. 8. 2010 za odločbo št. 06122-238/2009-6-8001 z dne 10. 2. 2009.
Pooblaščenec je ugotovil, da vsi zgoraj navedeni dokumenti spadajo v delovno področje organa, saj predstavljajo izvajanje pristojnosti organa, ki jih ima v skladu z ZGO-1. Osnovna naloga gradbene inšpekcije je nadzor nad gradnjo objektov, predvsem preprečevati nedovoljene gradnje in nadzirati izpolnjevanje z zakonom predvidenih bistvenih zahtev glede lastnosti objektov v vseh fazah gradnje.
Pooblaščenec ob tem dodaja, da je temeljno načelo ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani oz. v konkretnem primeru občani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Zato zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z informacijo, ki bi nosila naslov, kot ga je navedel prosilec, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na naslov dokumenta. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
5. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
5.1. Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet odločanja Pooblaščenca v konkretnem postopku, ugotavlja, da osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1 vsebujejo: račun št. 10313 z dne 26. 11. 2010, račun št. 10233 z dne 30. 9. 2010, račun št. 10269 z dne 30. 10. 2010, račun št. 10113 z dne 30. 6. 2010, račun št. 10195 z dne 31. 8. 2010, in sicer ime in priimek investitorja, ki je hkrati tudi inšpekcijski zavezanec. Za razkritje imena in priimka investitorja ne obstaja pravna podlaga, ime in priimek predstavljata varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1, zato jih je organ dolžan prekriti kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
5.2. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
6. Sklepno
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
Organ je dolžan prosilcu posredovati fotokopijo računov št. 10313 z dne 26. 11. 2010, št. 10233 z dne 30. 9. 2010, št. 10269 z dne 30. 10. 2010, št. 10113 z dne 30. 6. 2010 in št. 10195 z dne 31. 8. 2010, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek investitorja.
Pooblaščenec je zahtevo prosilca zavrnil glede varovanih osebnih podatkov, plana izvršb za IRSOP, OE Novo mesto za leto 2009 in glede odločb, ki še niso bile izvršene v letu 2010, čakajo pa na izvršitev po drugi osebi.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in/ali sklep ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka