Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-92/2011/6
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval uradni izpis iz evidence vstopov in izstopov Inšpektorata RS za okolje in prostor in PP Ljubljana-Moste, za točno določen dan in točno določeni uradni osebi ter delovna poročila pomočnika komandirja in vseh policistov, ki so v določenem obdobju sodelovali pri asistenci rušenja stanovanjskega objekta. Pooblaščenec je v pritožbene postopku ugotovil, da evidenca vstopov in izstopov ne obstaja, prav tako pa ne ostajajo delovna poročila pomočnika komandirja. Obstajajo pa delovna poročila policistov, do katerih je Pooblaščenec, ob upoštevanju izjem, odredil delni dostop.
ODLOČBA
Številka: 090-92/2011/6
Datum: 26. 7. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) in 1. odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-25/2011/7, z dne 5. 5. 2011 in odločbo 090-25/2011/16, z dne 31. 5. 2011, obe odločbi je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve – Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve – Policija št. 090-25/2011/7, z dne 5. 5. 2011 se zavrne.
2. Pritožbi prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve – Policija št. 090-25/2011/16, z dne 31. 5. 2011 se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente:
• Delovni nalog policistov Kristjana Majcna in Špele Jelenc, z dne 12. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge in posebna opozorila na odpravi, na drugi strani pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista na …,
• Delovni nalog policista Aleksandra Babnika, z dne 12. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge in posebna opozorila na odpravi, na drugi strani pa mora prekriti vse podatke, ni se ne nanašajo na asistenco policista na …,
• Delovni nalog policista Sama Gorta, z dne 12. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge in posebna opozorila na odpravi, na drugi strani pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista na …,
• Delovni nalog policistov Boštjana Teržana in Luke Vačovnika, z dne 12. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge in posebna opozorila na odpravi, na drugi strani pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista na …,
• Delovni nalog policista Mihe Ajtnika, z dne 12. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge, pod opredeljenimi nalogami starešine alinejo delo po akcijah in posebna opozorila na odpravi, na drugi strani pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista na …,
• Delovni nalog policista Emila Cenkarja, z dne 12. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge, opredeljene naloge starešine in posebna opozorila na odpravi, na drugi strani pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista na …,
• Delovni nalog policistov Andraža Suhadolca, Laure Filipovič in Iva Plečka, z dne 12. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge, opredeljene naloge starešine in posebna opozorila na odpravi, na ostalih štirih straneh pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policistov na …,
• Delovni nalog policistov Kristjana Majcna in Špele Jelenc, z dne 13. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge in posebna opozorila na odpravi, na drugi strani pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista na …,
• Delovni nalog policistov Janje Pečnik in Janka Zakelška, z dne 13. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge, opredeljene naloge starešine in posebna opozorila na odpravi, na ostalih dveh straneh pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista na …,
• Delovni nalog policistov Iva Plečka in Andraža Suhadolca, z dne 14. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge, opredeljene naloge starešine in posebna opozorila na odpravi, na ostalih dveh straneh pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista …,
• Delovni nalog policistov Kristjana Majcna in Špele Jelenc, z dne 14. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge, opredeljene naloge starešine in posebna opozorila na odpravi, na drugi strani pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista na …,
• Delovni nalog policistk Irene Breznik in Špele Jelenc, z dne 15. 10. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti načrtovane naloge, opredeljene naloge starešine in posebna opozorila na odpravi, na drugi strani pa mora prekriti vse podatke, ki se ne nanašajo na asistenco policista na …
V ostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 8. 4. 2011 in 11. 4. 2011 vložil tri zahteve za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:
1. Prvo zahtevo je poslal na Generalno policijsko upravo (v nadaljevanju GPU) in z njo od Generalnega direktorja Policije zahteval uradni izpis, pri komu in s kakšnim namenom sta bila Aleksandra Velkovrh in Iztok Rus, delavca Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (v nadaljevanju IRSOP) dne 7. 4. 2011 na GPU;
2. Z drugo zahtevo prosilec od Komandirja PP Ljubljana-Moste zahteva uradni izpis, pri komu in
s kakšnim namenom sta bila Aleksandra Velkovrh in Iztok Rus dne 7. 4. 2011 na PP
Ljubljana-Moste. Prosilec pri tem navede, da sta navedeni osebi vstopili mimo njega, brez javljanja na
vratarnici;
3. S tretjo zahtevo prosilec od Komandirja PP Ljubljana-Moste zahteva uradno vsakodnevno
poročilo pooblaščenega policista/pomočnika komandirja, ki je med 12. 10. 2010 in 15. 10. 2010 vodil policiste pri zagotavljanju asistence inšpektorjem IRSOP.
Ker se vse tri zahteve nanašajo za isti dogodek, jih je organ obravnaval kot eno zahtevo.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-25/2011/7, z dne 5. 5. 2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.
Glede prve zahteve organ navaja, da je uradna oseba v fazi postopka preverila in tudi pridobila pisni odgovor, z dne 22. 4. 2011 od Operativno komunikacijskega centra GPU, v katerem je navedeno, da navedena javna uslužbenca navedenega dne nista vstopila v objekt GPU. Vsak vstop v GPU se namreč beleži z Evidenco vstopov in gibanj oseb varovanih objektov policije in na območju teh objektov. O morebitnem vstopu ne nastane dokument, temveč je samo zabeležen vstop in oseba h kateri je vstopajoči namenjen, nikakor pa se ne zabeleži namena vstopa. Ker v konkretnem primeru dokument niti zabeležka o vstopu navedenih oseb ne obstaja, je organ zahtevo v tem delu
zavrnil. Tudi v zahtevi pod točko 2 se organ sklicuje na enake ugotovitve, saj je prosilec v zahtevi že sam navedel, da naj bi navedeni osebi na PP Ljubljana-Moste vstopili mimo njega, brez javljanja na vratarnici. Po navedbah organa PP Ljubljana-Moste nima takšnega sistema kot GPU in o vstopu ne nastane dokument oz. zabeležka, o katerem bi bilo možno odločati po ZDIJZ. Ker zabeležka o vstopu navedenih oseb ni nastala, organ tudi nima o čem odločiti, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Organ glede zahteve pod točko 3 navede, da pomočnik komandirja ne piše dnevnega poročila ali delovnega naloga, kot to počno policisti. Organ je od PP Ljubljana-Moste dne 19. 4. 2011 prejel dopis, v katere je pojasnjeno, da pomočnik komandirja, v skladu s Pravili policije, ne piše poročila o opravljenem delu. Ker poročilo, ki ga zahteva prosilec, ne obstaja, je organ zahtevo tudi v tem delu zavrnil.
Organ dodatno navaja, da bi tudi sicer pri odločanju o dnevnem poročilu ali delovnem nalogu v vsebinskem delu zahtevo prosilca zavrnil. V tem delu se organ sklicuje na odločitev Pooblaščenca glede delovnih nalogov policistov v odločbi št. 090-16/2011/5, z dne 28. 2. 2011.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 6. 5. 2011 vložil pritožbo na prvostopenjski organ, saj odločitev organa v izpodbijani odločbi smatra za napačno. Glede zahteve pod točko 1 in 2 prosilec navaja, da je obisk dveh tako pomembnih oseb, kot sta glavna inšpektorica IRSOP-a Aleksandra Velkovrh in inšpektor Iztok Rus nedvomno zabeležen. Glede zahteve pod točko 3 pa prosilec navaja, da je pridobil informacijo, s strani (pol)pooblaščenega predstavnika PP Ljubljana-Moste, ki mu je zaupal, da obstaja želeno poročilo pomočnika komandirja PP Ljubljana-Moste, Felixa Streharja.
Pooblaščenec je dne 12. 5. 2011 prejel dopis organa št. 090-25/2011/11, z dne 11. 5. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Prosilec je dodatno v telefonskem pogovoru in dopisu, z dne 2. 6. 2011, pojasnil, da se mu zdi povsem razumljivo, v kolikor se upošteva organizacijo policije, da tovrstna poročila obstajajo, zato ne dvomi v izrečene besede pooblaščene osebe PP Ljubljana – Moste, katere identitete ne želi razkriti. Prosilec ne ve, kje se poročila nahajajo oz. v kakšni obliki ter kdo z njimi razpolaga, prepričan je le o njihovem obstoju.
Prosilec je dne 7. 5. 2011 na organ ponovno naslovil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:
1. S prvo zahtevo prosilec od organa zahteva pojasnjevanje in primerjanje v zvezi z dodelitvijo števila policistov v asistenci, ki jo je Policija opravila v njegovem primeru, na … in asistenco inšpektorjem RS, katera je razvidna iz javno poznane zadeve inšpekcijskega postopka obiskovanja medvedjega mladiča.
2. Z drugo zahtevo prosilec od organa zahteva dnevna poročila vseh policistov, ki so v času med 12. 10. 2010 in 15. 10. 2010 sodelovali v zagotavljanju asistence pri rušenju stanovanjskega objekta na ….
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-25/2011/16, z dne 31. 5. 2011, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil.
Glede prve zahteve organ navaja, da ne gre za zahtevo po dokumentih, temveč le za pojasnjevanje in razlaganje, kar ni predmet postopka po ZDIJZ. Organ se pri tem sklicuje na prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, na podlagi katerega je mogoče zahtevati le dokument oziroma dokumentarno gradivo, s katerim razpolaga organ, ni pa mogoče na podlagi tega zakona od zavezanih organov zahtevati kakršnih koli pojasnil. Organ se dodatno sklicuje na takšno prakso, ki jo zastopa tudi Pooblaščenec in jo zapiše v svojih odločbah, kot je odločba št. 090-156/2010, z dne 30. 9. 2010. Organ glede druge zahteve navede, da je prosilcu poslal fotokopijo dvanajstih delovnih nalogov policistov, ki so v dneh med 12. 10. 2010 in 15. 10. 2010 opravljali nudenje asistence na naslovu … in mu s tem omogočil delni dostop. Skladno z ZDIJZ je organ namreč ugotovil, da je potrebno zahtevo prosilca zaradi zadržkov iz 3. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ delno zavrniti. Organ se pri svoji odločitvi sklicuje na mnenje Pooblaščenca v odločbi št. 090-16/2011/5, z dne 28. 2. 2011. Na delovnih nalogih, posredovanih prosilcu, je organ prekril vse, razen uvodnega dela s podatki o policistu, času in datumu opravljanja nalog in podatkov o osebi, ki je naloge oziroma delovni nalog podpisala.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 2. 6. 2011 vložil pritožbo na prvostopenjski organ, saj odločitev organa v izpodbijani odločbi smatra za napačno. Prosilec v pritožbi nikjer ne navede kaj je razlog pritožbe, preprosto se z odločitvijo organa ne strinja in jo smatra kot napačno.
Pooblaščenec je dne 9. 6. 2011 prejel dopis organa št. 090-25/2011/19, z dne 8. 6. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba zoper odločbo, št. 090-25/2011/7 z dne 5. 5. 2011, ni utemeljena.
Pritožba zoper odločbo, št. 090-25/2011/16 z dne 31. 5. 2011, je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Glede zahteve prosilca po pojasnjevanju in razlaganju, v zvezi z asistenco, ki jo je Policija opravila v njegovem primeru in asistenco inšpektorjem RS, katera je razvidna iz javno poznane zadeve inšpekcijskega postopka obiskovanja medvedjega mladiča, Pooblaščenec navaja, da ne gre za zahtevo po dokumentu oziroma dokumentarnem gradivu, s katerim organ razpolaga v smislu materializiranega dokumenta. Prosilec lahko na podlagi ZDIJZ od organa zahteva le dokumente, iz katerih so razvidne te informacije, ne pa pojasnil na to temo.
Ker se je organ v odločbi št. 090-25/2011/7, z dne 5. 5. 2011, skliceval na to, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in ali zahtevani dokumenti pri organu obstajajo.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ki so bili predmet presoje v odločbi št. 090-25/2011/7, z dne 5. 5. 2011, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec je namreč v zvezi z navedenim pri organu opravil dodatne poizvedbe, pri čemer mu je bilo s strani organ pojasnjeno, da dokument o tem, ali sta navedeni osebi dne 7. 4. 2011 vstopili v GPU in PP Ljubljana-Moste, ne obstaja. GPU v nasprotju s PP Ljubljana-Moste res vodi evidenco vstopov, vendar pa vstop navedenih oseb na določen dan ni zaveden, kar je pooblaščena oseba organa tudi osebno preverila, hkrati pa je dne 22. 4. 2011 prejela tudi dopis s strani Operativno komunikacijskega centra GPU, da v evidenci vstopov ni zavedenih navedenih oseb. Dodatno organ še enkrat poudari, da se v nobenem primeru ne vodi evidence o namenu vstopa, ampak le ime, priimek, čas in oseba, h kateri je stranka namenjena, pa še to ne vedno. Glede zahtevanih poročil pomočnika komandirja s strani prosilca, organ pojasni, da le-ta ne piše dnevnega poročila ali delovnega naloga, kot to počnejo policisti. Delovni nalog je dokument, ki ga policistu izda komandir policijske postaje, ki vodi policijsko postajo, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor policijske uprave. Komandir s potnim nalogom odredi delo posameznim policistom. Pomočnik komandirja le vodi enoto in v času odsotnosti nadomešča komandirja. Poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, je dokaz podrejenih o izpolnitvi zadanih nalog. Navedeni dokument ni namenjen zunanjemu krogu oseb, torej gre za dokument, za katerega lahko rečemo, da je namenjen internemu poslovanju organa, v konkretnem primeru pa ta dokument ne obstaja, saj jih pomočniki komandirjev ne pišejo. Prosilec sicer v pritožbi navaja, da je pridobil informacijo, s strani (pol)pooblaščenega predstavnika PP Ljubljana-Moste, ki mu je zaupal, da obstaja želeno poročilo pomočnika komandirja PP Ljubljana-Moste, Felixa Streharja, vendar pa prosilec v pritožbi ni pojasnil, kdo naj bi s predmetnim poročilom razpolagal oz. kje naj bi se to nahajalo. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec ni z ničemer izkazal, da (v nasprotju s trditvami organa) zahtevano poročilo obstaja, sklicevanja na neimenovano osebo pa Pooblaščenec v pritožbenem postopku ni mogel preveriti. Povedano drugače, ker prosilec ni konkretno navedel, kdo naj bi zahtevano poročilo imel in v kakšni obliki naj bi se to nahajalo, niti ni na noben drug način izkazal, da navedbe organa ne držijo, Pooblaščenec ni mogel slediti njegovim trditvam, da zahtevano poročilo obstaja. V nasprotju s prosilcem, ki se je skliceval na anonimen vir, je organ Pooblaščencu namreč izčrpno pojasnil, zakaj navedeno poročilo ne obstaja, izjavo o tem pa je podala oseba, ki je za svoje delo (in izjave v zvezi s tem) tudi odgovorna. Pooblaščenec tako ne vidi razumnih razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati.
4. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog, zaradi katerega sme organ v celoti ali delno zavrniti zahtevo prosilca, je ugotovitev, da podatki v zahtevanih dokumentih predstavljajo katerokoli izmed izjem, ki so taksativno določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Organ je prosilcu v odločbi št. 090-25/2011/16, z dne 31. 5. 2011, delno zavrnil dostop do delovnih nalogov policistov, pri čemer se je skliceval na izjemi iz 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, in sicer na notranje delovanje organa in osebne podatke. Organ je dodatno navedel, da je pri odločitvi sledil mnenju Pooblaščenca v odločbi 090-16/2011/3, z dne 28. 2. 2011.
Pooblaščenec dodaja, da se zahteva prosilca z dne 7. 5. 2011 nanaša le na delovna poročila policistov, ki so v času med 12. 10. 2010 in 15. 10. 2010 sodelovali v zagotavljanju asistence pri rušenju stanovanjskega objekta na …, zato se Pooblaščenec ni spuščal v ugotavljanje, ali so tudi preostali vsebinski deli delovnih nalogov policistov prosto dostopne informacije.
4.1. Izjema notranjega delovanja organa (11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Skladno z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato nedvomno sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.
Pooblaščenec ugotavlja, da je delovni nalog dokument, ki ga policistu izda komandir policijske postaje, ki vodi policijsko postajo, načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor policijske uprave. Komandir s potnim nalogom odredi delo posameznim policistom. Poročilo, ki je sestavni del delovnega naloga, pa je dokaz podrejenih o izpolnitvi zadanih nalog. Navedeni dokument ni namenjen zunanjemu krogu oseb, torej gre za dokument, za katerega lahko rečemo, da je namenjen internemu poslovanju organa in je kot tak torej v zvezi z notranjim delovanjem organa.
V drugem delu te izjeme se nadalje zahteva strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta resno ogroziti proces delovanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izvedel škodni test in navedel, da bi, v primeru razkritja večjega števila delovnih nalogov in poročil policistov, notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Le-ti bi se zatekali k drugim načinom poročanja ter mnogih zadev, ki jih sedaj zapišejo, ne bi tako podrobno opisovali. Razkritje delovnih nalogov bi negativno vplivalo tudi na nadrejene na policijskih postajah, saj bi naloge pričeli odrejati ustno v zavedanju, da bodo nalogi in poročila javno obravnavani. Z razkritjem bi tako negativno vplivali na način vodenja organa in nadzora zaposlenih, kar bi vplivalo na delovanje in dejavnost organa tudi na drugih policijskih postajah.
Pooblaščenec je zahtevane delovne naloge podrobno pregledal ter ob tem ugotovil, da razkritje tistega dela delovnih nalogov policistov, ki se nanaša na zagotavljanje asistence pri rušenju stanovanjskega objekta na …, ne bi ogrozilo notranjega delovanja organa in mu s tem povzročilo kakršne koli škode pri nadaljnjem delovanju. Informacije o tem, da so bili določeni policisti na določen dan prisotni pri točno določeni nalogi, ki je že zaključena, namreč ne morejo vplivati na organizacijo dela policije in na izvajanje njenih nalog v prihodnje. Ker gre za nalogo (asistenca pri rušenju točno določenega objekta), ki je enkratnega značaja in je v celoti zaključena, informacija o tem, da je bila ta naloga izvedena, tudi ne more voditi do sklepanja, kakšne so metode dela policije na splošno in v konkretnih primerih. Obenem je dejstvo, da je bila policija pri izvedbi konkretne naloge prisotna, splošno znano, prav tako pa je znano, da policija, pod določenimi pogoji, nudi asistenco v inšpekcijskih postopkih. Iz delovnih nalogov, katerih posredovanje prosilcu je naložil Pooblaščenec, obenem ne izhaja podroben opis in razčlenitev naloge, ampak samo dejstvo, da je določen policist to nalogo na določen dan opravil (nič pa, kako jo je opravil, kaj je pri tem opazil, kako so potekali dogodki na kraju asistence,...). Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, in sicer organu ni uspelo izkazati, kakšne motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa bi povzročilo razkritje konkretnih dokumentov. V skladu s tem izjema notranjega delovanja ni podana.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da je potrebno del informacij, ki izhajajo iz zahtevanih delovnih nalogov, razkriti tudi z vidika t.i. »izjeme od izjem« po 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se razkrijejo podatki, ki se nanašajo na delovno razmerje javnega uslužbenca. Te informacije izhajajo iz uvodnega dela delovnega naloga, kjer so navedena imena javnih uslužbencev - policistov ter datum in čas opravljanja dela. Prav tako je potrebno kot podatek v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca šteti podatek o javnemu uslužbencu - komandirju policijske postaje, ki je izdal konkretni delovni nalog.
4.2. Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Organ se v izpodbijani odločbi 090-25/2011/16, z dne 31. 5. 2011, sklicuje tudi na izjemo od prosto dostopnih informacij v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se v zahtevanih dokumentih nahajajo tudi osebni podatki, ki predstavljajo izjemo.
Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo tako podatki javnih uslužbencev, kot tudi podatki drugih fizičnih oseb, ki so bile obravnavane s strani policije tekom določenega delovnega dne, do katerih pa se ni opredeljeval, saj niso predmet zahteve. Pooblaščenec je že v prejšnji točki obrazložil, da so podatki, neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca javni, zato ni nobenega dvoma, da jih je potrebno razkriti tudi v konkretnem primeru. Tako je organ prosilcu dolžan posredovati imena in priimke policistov ter datum in čas opravljanja dela, prav tako pa je organ prosilcu dolžan posredovati ime, priimek ter naziv javnega uslužbenca, ki je izdal in podpisal konkretne delovne naloge.
5. Zaključek
Glede prve točke izreka te odločbe je Pooblaščenec ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-25/2011/7, z dne 5. 5. 2011, kot neutemeljeno zavrnil.
Glede druge točke izreka te odločbe, pa je Pooblaščenec ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, zato je njegovo odločbo št. 090-25/2011/16, z dne 31. 5. 2011, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil in sam rešil zadevo. V postopku je Pooblaščenec namreč ugotovil, da določeni deli zahtevanih dokumentov predstavljajo prosto dostopne informacije oziroma, da njihovo razkritje nebi ogrozilo notranjega delovanja organa, zato je odločil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke