dekorativna slika

RTV center Koper - Občina Piran

+ -
Datum: 19.05.2011
Številka: 090-91/2011/3
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji

POVZETEK
Prosilka je zahtevala fotokopijo zapisnika natečajne komisije za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta »direktor občinske uprave« (na način, da bo varovana identiteta kandidatov). Organ je navedel, da je bil natečaj neuspešen in ni bil izbran noben kandidat, zato zapisnik vsebuje izključno podatke o neizbranih kandidatih, ki predstavljajo varovane osebne podatke. Vendar je Pooblaščenec ugotovil, da bi moral organ uporabiti institut delnega dostopa, prekriti imena in priimke ter podatke o zaposlitvi in o delodajalcih kandidatov, v preostalem delu pa prosilki posredovati fotokopijo zapisnika natečajne komisije.


ODLOČBA

Številka: 090-91/2011/3
Datum: 20. 5. 2011

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Eugenije Carl, RTV Slovenija, regionalni RTV center Koper –Capodistria, Ulica OF 15, 6000 Koper (v nadaljevanju prosilka) z dne 26. 4. 2011, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ) št. 0901-1/2011-8 z dne 15. 4. 2011, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:
1.    Pritožbi prosilke se ugodi in se odločba št. 0901-1/2011-8 z dne 15. 4. 2011 odpravi. Organ mora prosilki v roku 15 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo zapisnika natečajne komisije št. 1001-2/2011 z dne 28. 2. 2011, pri čemer mora:
-    na str. 1., v tabeli spodaj, prekriti imena in priimke kandidatov,
-    na str. 4, pod tč. III. 4, v peti in šesti vrsti besedila, prekriti podatek o zaposlitvi nekaterih kandidatov in njihovem delodajalcu,
-    na str. 5, v prvem odstavku, v prvi in drugi vrsti besedila, prekriti podatek o zaposlitvi kandidatov,
-    v prilogi 1 – evidenca kandidatov 1. faza, v tabeli prekriti imena in priimke kandidatov in njihovo izobrazbo.

2.      V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je pri organu dne 14. 4. 2011 vložila zahtevo za fotokopijo zapisnika natečajne komisije za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta »direktor občinske uprave«. Navedla je, da naj ji organ posreduje fotokopijo na način, da bo zadoščeno varovanju identitete kandidatov.

O zahtevi prosilke je organ dne 15. 4. 2011 izdal odločbo št. 0901-2/2011-8, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ med drugim navaja, da na javnem natečaju, katerega zapisnik želi prosilka, ni bil izbran noben kandidat. Po mnenju organa zahtevani dokument, zaradi neuspelega javnega natečaja, vsebuje izključno podatke o neizbranih kandidatih, ki predstavljajo osebne podatke in so varovani. V obravnavanem primeru tako 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ne more biti pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov neizbranih kandidatov, saj kandidati, ki niso bili izbrani, niso sklenili delovnega razmerja z organom, prav tako pa niso vstopili v nobeno drugo javnopravno razmerje v smislu izvajanja javne funkcije. Tudi do porabe javnih sredstev s strani neizbranih kandidatov ni prišlo.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 28. 4. 2011 pri organu vložila pritožbo. V njej navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo izpodbijane odločbe in vztraja, da bi organ lahko njeni zahtevi ugodil z delnim dostopom do zapisnika. Osebe, ki so se prijavile na razpis, ne bi bile določljive, hkrati pa bi bilo vidno ravnanje komisije, to je, na podlagi kakšnih meril oz. s kakšnimi razlogi so bile kandidature zavrnjene. Prav to so edine informacije, ki zanimajo prosilko.

Pritožbo prosilke je organ dne 11. 5. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu, skupaj s pripadajočo dokumentacijo zadeve.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) organi lokalnih skupnosti.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.

V konkretnem primeru je zahtevani dokument nastal v zvezi z delom organa, to je v okviru izbirnega postopka za zasedbo delovnega mesta direktorja občinske uprave. Obenem ni nobenega dvoma, da organ zahtevanim dokumentom razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki, saj ga je organ Pooblaščencu tudi posredoval. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacij javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. V nadaljevanju je tako Pooblaščenec opravil preizkus, ali zapisnik natečajne komisije št. 1001-2/2011 z dne 28. 2. 2011 predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa gre morebiti za katero izmed izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne.

2.    Presoja izjem od prostega dostopa

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.

2.1 O varstvu osebnih podatkov

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB1;  v nadaljevanju ZVOP-1 – UPB1).

V skladu s 6. členom ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je z vpogledom v zapisnik natečajne komisije št. 1001-2/2011 z dne 28. 2. 2011 ugotovil, da ta vsebuje naslednje osebne podatke:
-    Imena in priimke članov natečajne komisije, ki je pri organu vodila postopek za zasedbo delovnega mesta direktor občinske uprave Občine Piran,
-    Podatke o prijavljenih kandidatih, ki so kandidirali na razpisano delovno mesto (in sicer se ti podatki nahajajo na str. 1., v tabeli spodaj, imena in priimki, na str. 4, pod tč. III. 4, v peti in šesti vrsti besedila, podatek o zaposlitvi nekaterih kandidatov in njihovem delodajalcu, na str. 5, v prvem odstavku, v prvi in drugi vrsti besedila, podatki o zaposlitvi kandidatov, v prilogi 1 – evidenca kandidatov 1. faza, v tabeli, imena in priimki kandidatov in njihova izobrazba).

Glede podatkov o prijavljenih (in neizbranih) kandidatih Pooblaščenec naprej pojasnjuje, da iz zahteve prosilke z dne 14. 4. 2011 izhaja, da ta ni zahtevala podatkov o prijavljenih kandidatih, saj je v zahtevi izrecno navedla, da naj ji organ posreduje zahtevan dokument na način, da bo zadoščeno varovanju identitete kandidatov. Upoštevaje navedeno posredovanje osebnih podatkov prijavljenih (in neizbranih) kandidatov ni predmet tega pritožbenega postopka, ker jih prosilka ni zahtevala in se v tem delu niti ne pritožuje zoper zavrnilno odločbo organa. Pooblaščenec tako ne more slediti obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je zahtevo prosilke treba zavrniti, ker zahtevani dokument vsebuje podatke o prijavljenih kandidatih, pri čemer noben kandidat ni bil izbran, zato ni podana podlaga za razkritje teh podatkov po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Kot že rečeno, prosilka podatkov o prijavljenih kandidatih sploh ni zahtevala. Se pa organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do vprašanja razkritja osebnih podatkov članov natečajne komisije in vprašanja, ali je v konkretnem primeru možen delni dostop do zahtevanega dokumenta, kot to določa 7. čl. ZDIJZ.
 
V zvezi z osebnimi podatki članov natečajne komisije Pooblaščenec pojasnjuje, da v tem delu ne gre za varovane osebne podatke. Dve izmed članic komisije sta namreč zaposleni pri organu in sta javni uslužbenki, tretja članica pa je bila kot članica natečajne komisije imenovana s sklepom župana št. 1001-2/2011 z dne 11. 2. 2011 (ki ga je organ Pooblaščencu dodatno posredoval dne 12. 5. 2011) in je tako v imenu in za račun organa opravljala javno funkcijo. Imena in priimke članov natečajne komisije je v obravnavanem primeru tako dopustno razkriti prosilki, in sicer na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Glede podatkov o članih natečajne komisije tako izjema po 3. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana in gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Pooblaščenec se je v nadaljevanju opredelil še glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru možno uporabiti institut delnega dostopa in na ta način prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta.

3.    Institut delnega dostopa

Bistvena dolžnost organa v postopku z zahtevo za dostop do informacij je, da ravna v prid načela transparentnosti (2. člen ZDIJZ), in če je le možno, odloča z vidika delnega dostopa, kar pomeni, da ni dovoljeno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, če se lahko varovan osebni (ali kakšen drug) podatek izloči iz dokumenta, ne da bi bila s tem ogrožena njegova zaupnost. Predvsem pa organ ne sme samo zaradi dejstva, da se v njem nahaja varovana izjema, zavrniti dostopa do celotnega dokumenta.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in Uradni list RS, št. 119/2007, v nadaljevanju Uredba)  ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
-    fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
-    zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
Ne glede na navedeno se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.

Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Z izbrisom osebnih podatkov prijavljenih kandidatov se namreč onemogoči, da bi se javnost seznanila s temi podatki. Iz ostalih navedb in ugotovitev članov natečajne komisije, ki se pojavljajo v zapisniku, pa posamezni prijavljeni kandidati niso določeni, niti določljivi v smislu standarda, ki ga za osebni podatek določa 6. člen ZVOP-1-UPB1. Da bi podatki ustrezali pojmu »osebni podatek« mora biti, upoštevaje 6. člen ZVOP-1-UPB1,  na njihovi podlagi oseba določena ali določljiva. Pooblaščenec ugotavlja, da z izbrisom podatkov o prijavljenih kandidatih, osebe v zapisniku natečajne komisije niso več določene, niti ne določljive na način, da bi bila identifikacija, z vidika javnosti, mogoča s tem, da ne bi nastali visoki stroški, nesorazmeren napor in za to ne bi bilo potrebnega veliko časa. V konkretnem primeru, torej po tem, ko se iz dokumenta izbrišejo varovani osebni podatki, ne gre več za podatke, ki bi ustrezali standardu osebnih podatkov.

Skladno z zgoraj navedenim je organ prosilki dolžan omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta, pri čemer je  v fotokopiji zapisnika natečajne komisije št. 1001-2/2011 z dne 28. 2. 2011 dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:
-    na str. 1., v tabeli spodaj, imena in priimke kandidatov,
-    na str. 4, pod tč. III. 4, v peti in šesti vrsti besedila, podatek o zaposlitvi nekaterih kandidatov in njihovem delodajalcu,
-    na str. 5, v prvem odstavku, v prvi in drugi vrsti besedila, podatek o zaposlitvi kandidatov,
-    v prilogi 1 – evidenca kandidatov 1. faza, v tabeli, imena in priimke kandidatov in njihovo izobrazbo.

Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni presojal uporabe instituta delnega dostopa), zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.                                          
namestnica pooblaščenke                     
                                            
               
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka