Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-85/2011/2
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK
Prosilca sta zahtevala vpogled v celoten inšpekcijski spis. Organ jima je omogočil vpogled le v dokumente od zaporedne št. 80 do 89, saj sta se prosilca z ostalimi dokumenti že seznanila leta 2007, o čemer je bilo tudi odločeno z odločbo Pooblaščenca. Prosilca sta navedla, da sta sicer res že večkrat vpogledala v spis organa, vendar jima organ ni nikoli ponudil spisa, iz katerega bi bila razvidna vsebina odgovorov na poslanska vprašanja. Pooblaščenec je pritožbo prosilcev v delu, ki se nanaša na vpogled v dokumente od zaporedne št. 80 do 89 zavrnil, saj je ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V preostalem delu pa je odločbo organa odpravil po uradni dolžnosti in zahtevo prosilcev za vpogled v dokumente od zaporedne št. 1 do 79 zavrgel, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, s čimer sta prosilca pridobila pravico do seznanitve z zahtevanimi dokumenti.
ODLOČBA
Številka: 090-85/2011
Datum: 23. 6. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ), drugega odstavka 247 člena, prvega odstavka 248. člena, prvega odstavka 251. ter prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o … in … (v nadaljevanju prosilca) zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-10/2011-7 z dne 14. 4. 2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja
ODLOČBO
1. Pritožba prosilcev zoper 1. točko izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-10/2011-1 z dne 14. 4. 2011, se zavrne.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
in
SKLEP
1. 2. točka izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-10/2011-1 z dne 14. 4. 2011 se odpravi po uradni dolžnosti in se zahteva prosilcev v tem delu zavrže kot nedovoljena.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV
Prosilca sta dne 7. 3. 2011 na organ naslovila zahtevo za pregled spisa št. 356-0211-217/99 ter št. 356-02-1184/02. V zahtevi sta navedla, da je spis št. 356-02-1184/02 Ministrstvo za okolje in prostor poslalo na Inštitut za javno upravo, ki je decembra 2005 izdelalo pravno mnenje. Organ je na pravno mnenje podal pripombe, vendar jih je Inštitut za javno upravo zavrnil. Prosilca sta v zahtevi navedla, da želita pregledati spis, na katerega se je sklicevala … v odgovorih na poslansko vprašanje v Državnem zboru Republike Slovenije.
Organ je dne 6. 4. 2011 na podlagi vložene zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prosilca povabil na vpogled v inšpekcijski spis št. 356-0211-217/99, ki ga vodi direktor inšpekcije za okolje g. …. Organ je v vabilu navedel, da lahko prosilca vpogledata le v dokumente od zap. št. 80 do 89, saj sta se z dokumenti do vključno zap. št. 79 že večkrat seznanila. Hkrati je organ prosilca obvestil, da se inšpekcijski spis št. 356B-245/99 nahaja na Okrajnem sodišču v Ljubljani, zato jima v ta spis ne more omogočiti vpogleda.
Prosilca sta ob dogovorjenem terminu pri organu vpogledala v spis št. 02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99), in sicer v dokumente od zap. št. 80 do 89. Uradna oseba organa za dostop do informacij javnega značaja je ugotovila, da sta prosilca predhodno že večkrat vpogledala v predmetne spise in tudi pridobila fotokopije dokumentov, o čemer so bili tudi izdelani zapisniki (zadnji vpogled je bil 10. 9. 2007), zato jima je omogočila vpogled le v tiste dokumente, ki so nastali po tem datumu, in sicer v dokumente od zap. št. 80 do 89. Prosilcema je bila na njuno zahtevo posredovana kopija popisa spisa št. 02-11-84/2003, z zakritimi osebnimi podatki. Iz zapisnika o pregledu dokumentov na podlagi ZDIJZ z dne 11. 4. 2011 izhaja, da prosilca z vpogledom nista bila zadovoljna, zato sta vztrajala, da se jima omogoči vpogled v celoten spis, ki je bil poslan na Inštitut za javno upravo leta 2005 in v katerem so dokumenti od leta 1999 do 2005. Prosilca zahtevata vpogled v spis, iz katerega so bili črpani odgovori na poslanska vprašanja …, ki je izjavila, da je odgovore na poslanska vprašanja pripravila na podlagi vpogleda v inšpekcijski spis.
Organ je o zahtevi prosilcev izdal odločbo št. 090-10/2011-7 z dne 14. 4. 2011, s katero je zahtevo prosilcev zavrnil v delu, ki se nanaša na vpogled v dokumente od zap. št. 1 do 79 v spisu št. 356-02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99). V preostalem delu je organ zahtevi ugodil in omogočil vpogled v dokumente spisa št. 356-02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99), in sicer od zap. št. 80 do 89. V obrazložitvi odločbe ja organ povzel zahtevo prosilcev glede vpogleda v spis, na katerega se je sklicevala … v odgovorih na poslanska vprašanja v Državnem zboru Republike Slovenije. Uradna oseba je ugotovila, da se zahteva prosilcev nanaša na spis št. 356-02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99). Uradna oseba je po pregledu zahtevane dokumentacije ugotovila, da je bil prosilcema že večkrat omogočen dostop do predmetnega spisa. Tako sta prosilca 13. 9. 2001 vpogledala v spis št. 356-02-11-217/99 in prejela kopije dokumentov, kar je razvidno iz uradnega zaznamka mag. …, št. 020-116/2004-10, z dne 13. 9. 2004. Dne 15. 9. 2004 sta prosilca ponovno vpogledala v spis št. 356-02-11/217/99 in prejel kopije dokumentov, kar je razvidno iz uradnega zaznamka mag. …, št. 020-116/2004-11, z dne 15. 9. 2004. Dne 27. 7. 2005 sta prosilca ponovno vpogledala v spis št. 356-02-11-217/99 in št. 356-02-11-84/2003 in prejela kopije dokumentov, kar je razvidno iz uradnega zaznamka mag. …, št. 020-116/2004-12, z dne 27. 7. 2005. Dne 10. 9. 2007 sta prosilca vpogledala v spis št. 356-02-11-84/2003 in št. 356B-245/99 ter prejela kopije dokumentov, kar je razvidno iz zapisnika o pregledu dokumentov na podlagi ZDIJZ, št. 020-116/2004-13, z dne 10. 9. 2007, ki ga je sestavila …. Organ je v odločbi navedel, da je bil dne 21. 9. 2007 s strani Pooblaščenca opravljen ogled in camera, o katerem je bil izdelan zapisnik, z dne 5. 10. 2007. Iz zapisnika je razvidno, da je takratna uradna oseba organa, …, prosilcema posredovala dopis št. 02-116/2004-15, v katerem jima je odgovorila na vprašanja in poslala kopije dokumentov, iz katerih izhajajo trditve iz odgovora na poslansko vprašanje. Dne 22. 10. 2007 je Pooblaščene izdal odločbo, s katero je pritožbo prosilcev zavrnil, ker je organ prosilcema omogočil dostop do vseh dokumentov, ki sta jih zahtevala. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da ker sta prosilca že trikrat vpogledala v predmetni inšpekcijski spis, se v tem delu njuna zahteva za vpogled v spis zavrne. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je bil prosilcema dne 11. 4. 2011 omogočen delni vpogled v spis št. 356-02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99), in sicer v tiste dokumente, ki so nastali po zadnjem vpogledu prosilcev v spis, torej po 10. 9. 2007. Gre za dokumente od zap. št. 80 do 89. Ob vpogledu je bila na zahtevo prosilcev izročena tudi fotokopija popisa spisa. Kopij drugih dokumentov, ki sta jih prosilca pregledala, nista zahtevala. Prosilca z vpogledom nista bila zadovoljena, zato sta vztrajala pri vpogledu v celoten spis. Ker sta prosilca to pravico že izkoristila je organ v tem delu njuno zahtevo zavrnil.
Prosilca sta zoper odločbo organa, dne 20. 4. 2011, vložila pritožbo, v kateri sta zapisala, da sta sicer res že večkrat vpogledala v spis organa, vendar jima organ ni nikoli ponudil spisa, iz katerega bi bilo razvidno to, kar je Bojana Pohar odgovarjala na zastavljena poslanska vprašanja. Prosilca sta navedla, da jima je organ omogočil seznanitev z vsemi spisi in dokumenti, ki sta jih zahtevala, ni pa jima omogočil dostopa do dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, kar je navedla … v odgovorih na poslanska vprašanja, in sicer, da sta se prosilca po rušenju objekta predstavila kot investitorja objekta in, da sta prosilca prijavitelja porušenega objekta. Prosilca sta v pritožbi navedla, da iščeta dokumente, iz katerih bi izhajalo:
1. da sta po rušenju objekta navedla, da sta bila investitorja tega objekta;
2. da sta prijavitelja objekta;
3. da se v času inšpekcijskega postopka nista predstavila inšpektorju;
4. da pri inšpektorju ni zaslediti nepravilnosti, čeprav mu je …razveljavila tri odločbe.
Prosilca sta navedla, da je dokaz, da se zahtevani dokumenti nahajajo pri organu, predvsem izjava …, ki je kot priča na Okrajnem sodišču v Ljubljani izjavila, da na poslanska vprašanja ni lagala in, da je vsakokrat pri pripravi odgovorov vpogledala v predmetni spis. Prosilca sta navedla, da si ne moreta predstavljati, da bi … lagala pred sodiščem, zato menita, da zahtevani dokumenti resnično obstajajo. Prosilca prosita Pooblaščenca, da posreduje v sporu med prosilcema in organom in omogoči vpogled v zahtevane dokumente, ali pa naj organ zapiše, da na Inšpektoratu za okolje in prostor ni bilo nikoli dokumentov z zgoraj navedeno vsebino.
Pooblaščenec je dne 4. 5. 2011 prejel dopis organa št. 090-10/2011-10, z dne 3. 5. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilcev, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
K točki 1 izreka odločbe
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilca pritožujeta zoper odločbo, št. 090-10/2011-7 z dne 14. 4. 2011, s katero je organ odločil o zahtevi prosilcev z dne 7. 3. 2011. Izhajajoč iz navedb prosilcev, da naj Pooblaščenec posreduje v sporu med prosilcema in organom ter omogoči vpogled v zahtevane dokumente, ali pa naj organ zapiše, da na Inšpektoratu za okolje in prostor ni bilo nikoli dokumentov z zahtevano vsebino, Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v vsebino in resničnost informacij. Pooblaščenec namreč nima pristojnosti za vsebinski nadzor nad delom organa. V skladu z načelom zakonitosti Pooblaščenec v tem postopku ni niti ugotavljal obstoja nezakonitih ravnanj, ki jih navajata prosilca v pritožbi, niti v zvezi s tem ni sprožal postopkov pri drugih organih. Poleg tega Pooblaščenec, upoštevaje svoje pristojnosti, v tem postopku ni sprožil postopka reševanja spora med prosilcema in organom ter organu naložil, da zapiše, da ni nikoli razpolagal z dokumentom, s katerim se želita seznaniti prosilca.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajali odgovori na poslanska vprašanja …. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da je prosilcema že večkrat omogočil vpogled in pridobitev fotokopij zahtevnega inšpekcijskega spisa. Navedbe organa sta namreč potrdila tudi prosilca, ki sta v pritožbi zoper izpodbijano odločbo zapisala, da sta sicer res že večkrat vpogledala v spis organa, vendar jima organ ni nikoli ponudil spisa, iz katerega bi bilo razvidno to, kar je … odgovarjala na zastavljena poslanska vprašanja. Poleg tega sta navedla tudi, da jima je organ omogočil seznanitev z vsemi spisi in dokumenti, ki sta jih zahtevala, vendar se ob vsakokratnem vpogledu nista seznanila z dokumentom, ki bi izkazoval odgovore na poslanska vprašanja …. Dodaten argument, zakaj Pooblaščenec verjame navedbam organa, da je prosilcema omogočil seznanitev z vsemi zahtevanimi dokumenti, ki so vsebovani v predmetnem spisu, je zlasti dejstvo, da inšpekcijski spis vsebuje skupaj 89 zaporedno oštevilčenih dokumentov, ki so nastali v obdobju od 12. 3. 2003 do 25. 2. 2011. Navedeno torej pomeni, da če bi organ skrival ali uničil katerega izmed dokumentov, vsebovanega v predmetnem spisu, bi bilo to razvidno ob samem vpogledu v spis ter pri popisu spisa, katerega je organ tudi posredoval prosilcema. V kolikor bi torej organ iz inšpekcijskega spisa vzel dokument, ki vsebuje odgovore na poslanska vprašanja …, bi to prosilca ugotovila že ob samem večkratnem vpogledu v spis.
Pooblaščenec iz navedb organa, kot tudi prosilcev ugotavlja, da je organ prosilcema večkrat omogočil seznanitev z vsemi zahtevanimi dokumenti, ki so del inšpekcijskega spisa št. 356-02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99) in na katerega se je sklicevala … v odgovorih na poslanska vprašanja. Pooblaščenec torej ugotavlja, da je organ prosilcema omogočil seznanitev z vsemi dokumenti, ki sta jih navedla v svoji zahtevi in, da ne razpolaga z nobenim drugim spisom ter z drugimi dokumenti, ki bi po vsebini ustrezali zahtevi prosilcev. Iz navedb prosilcev v podani zahtevi je mogoče ugotoviti, da prosilca od organa zahtevata pojasnilo oziroma odgovor na vprašanje, iz katerega izmed dokumentov, ki so sestavni del inšpekcijskega spisa št. 356-02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99), je … črpala odgovore na poslanska vprašanja. Na tem mestu Pooblaščenec poudarja, da organi, zavezani za posredovanje informacij javnega značaja niso dolžni ustvarjati pojasnil in pripravljati odgovorov na vprašanja prosilcev. ZDIJZ namreč ne varuje pravice do pridobivanja odgovorov na vprašanja, naslovljena na državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb, če se zahtevani dokumenti oziroma informacije javnega značaja ne nahajajo v materializirani obliki, to je v obliki dokumentov. Pri tem naj poudarimo, da organi prav tako niso dolžni ustvarjati izvlečkov posameznih dokumentov, ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilcema večkrat omogočil seznanitev z dokumenti, s katerimi razpolaga v predmetni zadevi in, da so ti dokumenti vsi, ki vsebinsko ustrezajo zahtevi prosilcev.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokument, katerih neobstoj je ugotovljen v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, in sicer dokument, iz katerega bi izhajali odgovori Bojane Pohar na poslanska vprašanja.
Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je prosilcema večkrat omogočil seznanitev z dokumenti inšpekcijskega spisa št. 356-02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99) in, da z drugimi dokumenti iz predmetnega spisa, ki bi izkazovali odgovore na poslanska vprašanja …, ne razpolaga. Poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, pa jih Pooblaščencu ne želi posredovati. Navedeno torej pomeni, da je bil postopek pred izdajo odločbe, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu pravilen, odločba zakonita, pritožba prosilcev pa neutemeljena.
K točki 1 izreka sklepa
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku zoper odločbo organa št. 090-10/2011-7, z dne 14. 4. 2011 ugotovil, da sta prosilca pri organu že večkrat zahtevala seznanitev z dokumentacijo inšpekcijskega spisa št. 356-02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99). Glede na to, da sta prosilca tako z zahtevo z dne 14. 5. 2007, kot tudi s tokratno zahtevo z dne 7. 3. 2010 zahtevala iste dokumente oziroma dokumente inšpekcijskega spisa št. 356-02-11-84/2003 (povezava 356-02-11-217/99) od zap. št 1 do 79, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pri odločanju spregledal dejstvo, da sta prosilca iste dokumente, kot so predmet tokratne zahteve, od istega organa že zahtevala s prvo zahtevo dne 14. 5. 2007 in da je bilo o tej zahtevi že odločeno na drugi stopnji, in sicer s pravnomočno odločbo Pooblaščenca št. 0900-106/2007/18, z dne 22. 10. 2007.
Navedeno pomeni, da prosilca dostopa do inšpekcijskega spisa ne zahtevata prvič. Pooblaščenec je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato nima več pravo varstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi predhodno že odločeno. Zaradi tega lahko organ takrat, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je prosilcu že poslal oziroma glede katere je seznanjen, da jo je prosilec že prejel, takšno zahtevo zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in ne zavrne. Po tej določbi ZUP se namreč zahteva zavrže, kadar je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, stranka pa je z odločbo pridobila pravice.
V obravnavanem primeru sta prosilca pridobila pravico s tem, ko je bilo o njuni predhodni zahtevi za dostop do dokumentov inšpekcijskega spisa od zaporedne št. 1 do 79, že ugodeno, o čemer je odločal tudi Pooblaščenec na drugi stopnji, in sicer z odločbo št. 0900-106/2007/18, z dne 22. 10. 2007. Določba 26. člena ZDIJZ sicer določa, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da ZDIJZ zavrnitve zahteve iz razloga njenega ponavljanja, oziroma iz razloga, da je bil dostop do informacij javnega značaja že omogočen, ne predvideva. Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da je bil prosilcema predhodno že omogočen vpogled v zahtevane dokumente, kot tudi to, da sta prosilca že pridobila fotokopije zahtevanih dokumentov od zap. pt. 1 do 79, in sicer na podlagi zahteve, ki sta jo v letu 2007 vložila pri organu. Tako prosilca pri takšni zahtevi ne moreta več imeti pravo varstvenega interesa (prim. Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, komentar k 156., 161. in 162. členu), da bi tudi v ponovljeni zahtevi dobila isti dokument. Prosilca zato v konkretnem primeru ne uživata pravnega varstva in s pritožbo v tem delu posledično ne moreta uspeti
Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilcev meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). 4. točka 1. odstavka 129. člena ZUP namreč določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Pooblaščenec ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627), so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene, kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je izrek 2. točke izpodbijane odločbe napačen. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku iz vseh zgoraj pojasnjenih razlogov in ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka, ugotovil, da je treba postopek dopolniti in odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Pooblaščenec je v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZUP, upoštevaje načelo ekonomičnosti, postopek dopolnil, 2. točko izpodbijane odločbe zaradi bistvenih kršitev pravil postopka na prvi stopnji, odpravil in s sklepom sam odločil o zadevi.
K točki 2 izreka odločbe in k točki 2 izreka sklepa
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka