Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-82/2011/8
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval podatke o številu disciplinskih in drugih postopkov, uvedenih zoper stečajne upravitelje, izid teh postopkov ter poimenski seznam upraviteljev, zoper katere so bili postopki uvedeni. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker mu je organ že posredoval vse podatke o drugih postopkih zoper stečajne upravitelje in podatke o tem, koliko disciplinskih postopkov je bilo uvedenih, medtem ko z informacijami o izidih disciplinskih postopkov zoper stečajne upravitelje ter seznamom stečajnih upraviteljev organ ne razpolaga.
ODLOČBA
Številka: 090-82/2011/8
Datum: 14. 07. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 03. 2011 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-9/2011/10 z dne 16. 03. 2011, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 16. 02. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval naslednje informacije:
1. število stečajnih spisov, ki jih je organ doslej pregledal na podlagi določb ZFPPIPP,
2. seznam postopkov, v katerih je organ pregledal dokumentacijo insolventnega dolžnika,
3. koliko disciplinskih (ali drugih) postopkov nad upravitelji je organ uvedel,
4. izid sproženih postopkov nad upravitelji in število odvzetih dovoljenj,
5. poimenski seznam upraviteljev, zoper katere je disciplinski (ali drug) postopek uveden.
Organ je dne 16. 03. 2011 izdal odločbo št. 090-9/2011/10, v kateri je zahtevo prosilca delno zavrnil.
Prosilec se je na odločbo organa dne 28. 03. 2011 pritožil, organ pa po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 22. 04. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Dne 23. 06. 2011 je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je bil napravljen zapisnik št. 090-82/2011/4.
Organ je dne 05. 07. 2011 prosilcu posredoval še dodatne informacije.
Prosilec je dne 12. 07. 2011 pri Pooblaščencu opravil vpogled v spis, Pooblaščenec mu je na vpogledu posredoval fotokopijo zapisnika o ogledu in camera št. 090-82/2011/4 z dne 23. 06. 2011.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbe prosilca z dne 28. 03. 2011 izhaja, da se pritožuje v zavrnilnem delu – torej glede zavrnjenega dostopa do informacij o tem, koliko disciplinskih (ali drugih) postopkov nad upravitelji je bilo do sedaj uvedenih, kakšen je bi izid sproženih postopkov nad upravitelji ter glede poimenskega seznama upraviteljev, zoper katere je bil disciplinski (ali drug) postopek uveden. Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal utemeljenost pritožbe le v navedenem delu.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, saj gre za državni organ. Prav tako ni sporno, da gre za informacije, ki izhajajo iz delovnega področja organa. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZFPPIPP) namreč v 106. členu določa, da je organ pristojen za opravljanje nadzora nad upravitelji v skladu s pravili pododdelka v ZFPPIPP 3.6.2: Nadzor nad upravitelji. V okviru te pristojnosti lahko organ pri opravljanju nadzora zahteva tudi uvedbo disciplinskega postopka proti upravitelju, odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, prav tako pa lahko na podlagi 109. člena ZFPPIPP odloča o odvzemu in prenehanju dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja. Poleg tega ima organ v skladu z določbami 120.d člena ZFPPIPP tudi možnost opravljanja nadzora nad Zbornico upraviteljev Slovenije (v nadaljevanju Zbornica), ki opravlja nadzor nad upravitelji in ki v skladu z določbami 120.j člena ZFPPIPP vodi disciplinsko evidenco v zvezi s stečajnimi upravitelji. Organ ima glede na določbe 120.j člena tudi pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence, če jih potrebuje za izvajanje nadzora nad upravitelji v skladu z ZFPPPIPP, Zbornica pa mora glede na določbe tretjega odstavka 120.d člena do 31. januarja ministru, pristojnem za pravosodje, predložiti svoje poročilo o delu v preteklem letu, organ pa lahko pri opravljanju nadzora med drugim zahteva poročilo Zbornice o posameznem postopku nadzora nad upraviteljem. Glede na navedeno, torej podatki o tem, koliko disciplinskih ali drugih postopkov nad upravitelji je organ uvedel, izid uvedenih postopkov ter poimenski seznam upraviteljev, zoper katere je disciplinski ali drug postopek uveden, nedvomno predstavljajo informacije, ki izhajajo iz delovnega področja organa.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki, in sicer ločeno glede dokumentacije, ki se nanaša na disciplinske postopke nad upravitelji, in ločeno glede dokumentacije, ki se nanaša na druge postopke nad upravitelji.
a) Disciplinski postopki nad stečajnimi upravitelji
Prosilec je glede disciplinskih postopkov nad stečajnimi upravitelji zahteval podatke o tem, koliko jih je uvedel organ, kakšen je bil izid disciplinskih postopkov nad stečajnimi upravitelji ter poimenski seznam upraviteljev, zoper katere je bil disciplinski postopek uveden.
Na ogledu in camera dne 23. 06. 2011 je organ glede podatkov o disciplinskih postopkih nad stečajnimi upravitelji Pooblaščencu pojasnil, da je le-te uvedel šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 52/10 z dne 30. 6. 2010, v nadaljevanju ZFPPIPP-C). Do takrat torej ni bilo mogoče uvesti disciplinskega postopka nad stečajnim upraviteljem. 106. člen ZFPPIPP v četrtem odstavku nalaga organu le, da zahteva uvedbo disciplinskega postopka. Pri tem je organ že v prvostopenjski odločbi izrecno navedel, da uvedbe disciplinskih postopkov ni predlagal. Enega člana posameznega organa disciplinskega postopka namreč imenuje organ, medtem ko drugega člana imenuje Zbornica. Obstoj Zbornice pa je uvedla šele novela ZFPPIPP-C, z julijem 2010, sama Zbornica pa se je dejansko konstituirala šele 18. 11. 2010. Posledično organ do sedaj še ni podal predloga za uvedbo disciplinskega postopka zoper stečajne upravitelje. Organ je torej prosilcu v tem delu dejansko ugodil, saj je odgovoril na njegovo zahtevo po informaciji o tem, koliko disciplinskih postopkov nad stečajnimi upravitelji je uvedel (oz. predlagal uvedbo), in sicer je navedel, da ni podal nobenega predloga za uvedbo disciplinskega postopka. Pooblaščenec zato ugotavlja, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.
Glede zahteve po podatkih o izidu disciplinskih postopkov, uvedenih zoper upravitelje, ter poimenskem seznamu upraviteljev, zoper katere je bil disciplinski (ali drug) postopek uveden, je organ v odločbi sicer navedel, da ni podal predloga za uvedbo teh postopkov, vendar pa je hkrati tudi navedel, da podatke o številu uvedenih disciplinskih postopkov vodi Zbornica. Kot že navedeno, ZFPPIPP v 120.j členu določa, da zaradi izvajanja pristojnosti nadzora po ZFPPIPP Zbornica vodi disciplinsko evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki o pravnomočno izrečenih disciplinskih ukrepih: identifikacijski podatki o upravitelju, podatki o odločbi disciplinske komisije ter izrečen disciplinski ukrep. Disciplinska evidenca se hrani trajno. Podatke iz disciplinske evidence imajo pravico pridobiti organi Zbornice in organ, če jih potrebujejo za izvajanje nadzora nad upravitelji v skladu z ZFPPIPP. Organ ima torej možnost pridobiti podatke o uvedenih disciplinskih postopkih nad stečajnimi upravitelji, njihovem izidu ter seznamu upraviteljev, zoper katere je bil disciplinski postopek uveden, na podlagi navedene določbe 120.j člena ZFPPIPP. Vendar pa je organ na ogledu in camera 23. 06. 2011 Pooblaščencu pojasnil, da še ni opravil nadzora nad Zbornico in tudi še ni zahteval poročila Zbornice o posameznem postopku nadzora nad upraviteljem po drugem odstavku 120.d člena ZFPPIPP. Je pa bilo organu, v skladu s tretjim odstavkom 120.d člena ZFPPIPP, že posredovano prvo letno poročilo o delu Zbornice in dopolnitev poročila, ki ju je organ Pooblaščencu posredoval že ob odstopu odločbe. Iz poročila in dopolnitve niso razvidni podatki, ali je bil v času od ustanovitve Zbornice do 31. 12. 2011 uveden kakšen disciplinski postopek nad stečajnim upraviteljem. Iz navedenih dokumentov izhaja, da se je v tem času Zbornica ukvarjala predvsem s svojo ustanovitvijo. Zbornica za leto 2010 še ni imela programa dela, realizirane so bile le tiste naloge, ki so bile nujne zaradi zakonskega določila o zagotovitvi zavarovanja za odškodninsko odgovornost upraviteljev. Prav tako Zbornica v tem času še ni imela izdelanega programa trajnega strokovnega izobraževanja za leto 2010 in tudi še ni imela sprejetega kodeksa dobre poslovne prakse. Poslovanja Zbornice v času do 31. 12. 2010 tako še sploh ni bilo. Pooblaščenec glede na vse navedeno nima razloga, da organu ne bi verjel, da tudi od Zbornice nikoli ni pridobil podatkov o izidih disciplinskih postopkov zoper stečajne upravitelje ter seznama stečajnih upraviteljev, zoper katere so bili tovrstni postopki uvedeni. Pooblaščenec zato ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami dejansko ne razpolaga.
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve prosilca nima. Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da so bile informacije o tem, koliko disciplinskih postopkov je uvedel oz. predlagal uvedbo organ, prosilcu že posredovane. Hkrati pa z informacijami o izidih disciplinskih postopkov zoper stečajne upravitelje ter seznamom stečajnih upraviteljev, zoper katere so bili tovrstni postopki uvedeni, organ dejansko ne razpolaga in jih tudi na podlagi ZDIJZ ni dolžan pridobiti. Pooblaščenec je zato ugotovil, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na informacije o disciplinskih postopkih zoper stečajne upravitelje, neutemeljena.
b) Drugi postopki nad stečajnimi upravitelji
Poleg podatkov o uvedenih disciplinskih postopkih nad stečajnimi upravitelji je prosilec zahteval tudi podatke o tem, koliko drugih postopkov nadzora je nad stečajnimi upravitelji uvedel organ, kakšen je bil izid teh postopkov in poimenski seznam upraviteljev, zoper katere so bili ti postopki uvedeni.
Organ je že na ogledu in camera dne 23. 06. 2011 Pooblaščencu pojasnil, da je imel že pred novelo ZFPPIPP-C splošno pristojnost opravljanja nadzora nad upravitelji, kot izhaja iz sedanjih prvega do tretjega odstavka 106. člena ZFPPIPP, prav tako pa je pridobil možnost odreditve ali izvedbe drugih ukrepov, potrebnih za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom (3. točka četrtega odstavka 106. člena ZFPPIPP).
Pri tem je organ že v prvostopenjski odločbi izrecno navedel, da je od uveljavitve ZFPPIPP (1. 10. 2008) opravljal nadzor nad upravitelji tako, da je izvajal druge ukrepe, potrebne za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti, in sicer s posamičnimi zaprosili sodiščem za poročilo o delu upravitelja. Vse prejete pobude v zvezi z nadzorom dela upraviteljev so se nanašale na postopke, ki še niso zaključeni. V vseh primerih je organ zaprosil pristojna sodišča, kjer tečejo postopki, za poročilo o delu upravitelja, saj nastopa upravitelj v posamičnem insolventnem postopku kot organ postopka v skladu s pristojnostmi iz 97. člena ZFPPIPP, pri čemer mora v skladu s 101. členom ZFPPIPP obvezno upoštevati navodila sodnika, ki postopek vodi. Sodišča so v vseh primerih poročala organu, da sodniki, ki vodijo posamezne insolventne postopke, nad delom posameznih upraviteljev nimajo pripomb.
Kot je pojasnil organ na ogledu in camera, podatkov o teh postopkih (torej števila uvedenih postopkov in seznama upraviteljev, zoper katere je bil postopek uveden) ni posredoval prosilcu, ker tovrstnih postopkov ni štel med postopke nadzora. Gre namreč za splošen nadzor nad stečajnimi upravitelji, ki se začne na pobudo. V dopisu z dne 01. 07. 2011 je organ še dodatno pojasnil, da se v tovrstnih postopkih šteje, da so se začeli po uradni dolžnosti, saj pobudniki niso stranke v postopku. Ker je torej organ zahtevo prosilca razumel, kot da želi le podatke o postopkih, ki se začnejo na predlog za odvzem oz. prenehanje dovoljenja za upravljanje funkcije upravitelja, je prosilcu v odločbi posredoval le te podatke v okviru odgovora na vprašanje glede števila odvzetih dovoljenj. Pri tem je organ v prvostopenjski odločbi navedel, da je minister za pravosodje v letu 2005 odvzel stečajnim upraviteljem tri dovoljenja, v vseh primerih pa so kot predlagatelji nastopala sodišča. Od 1. 10. 2008 dalje (od veljavnosti ZFPPIPP) ni bil podan noben predlog za odvzem dovoljenja, zato ni bilo nobeno dovoljenje odvzeto. Podane so bile le že navedene pobude upnikov v posameznih insolventnih postopkih.
Vseeno je organ po izdani odločbi z dopisom z dne 01. 07. 2011, ki je bil prosilcu vročen dne 05. 07. 2011, prosilcu posredoval še podatke o številu prejetih pobud glede nadzora organa nad delom stečajnih upraviteljev, pri čemer je priložil seznam upraviteljev, zoper katere je bila podana pobuda. Poleg tega je organ pojasnil, da so v vseh navedenih primerih pobude posredovali upniki in da je šlo v vseh zadevah za tekoče postopke, ki se obravnavajo pred pristojnimi sodišči. Zato je minister za pravosodje vse pobude za odvzem dovoljenja posredoval sodiščem, kjer tečejo ti stečajni postopki zoper insolventne dolžnike in sodišča zaprosil za posredovanje ugotovitev o delu upraviteljev, saj po 101. členu ZFPPIPP sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna. Iz poročil, ki so jih posredovala sodišča, je razvidno, da sodniki, ki vodijo insolvenčne postopke, nad delom upraviteljem nimajo pripomb. Vse pobude z izjemo ene, ki se je nanašala na postopek v gospodarskem sporu, je obravnavala tudi Komisija za izdajo in odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je za vse primere menila, da ni razloga za uvedbo postopka za odvzem dovoljenja upraviteljem. Po 107. členu ZFPPIPP ta komisija namreč daje ministru mnenja o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje funkcije upravitelja. Hkrati je organ prosilcu posredoval tudi poimenski seznam upraviteljev, glede katerih je organ prejel obvestila o sumu storitve prekrška.
Glede na vse navedeno, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilcu že posredoval tudi zahtevane podatke o drugih postopkih zoper stečajne upravitelje. Posledično je prosilec pridobil pravico s tem, da je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Pooblaščenec zato ugotavlja, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno. Določba 26. člena ZDIJZ sicer določa, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da ZDIJZ zavrnitve zahteve iz razloga njenega ponavljanja, oziroma iz razloga, da je bil dostop do informacij javnega značaja že omogočen, ne predvideva. Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da je bil prosilcu zahtevani dokument že posredovan. Tako prosilec pri takšni zahtevi ne more več imeti pravovarstvenega interesa (prim. Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, komentar k 156., 161. in 162. čl.), da bi tudi v ponovljeni zahtevi dobil isti dokument. Prosilec zato v konkretnem primeru ne uživa pravnega varstva in s pritožbo v tem delu ne more uspeti.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za pravosodje št. 090-9/2011/10 z dne 16. 03. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka