Prosilka - Občina Vodice
+ -Številka: 090-80/2011/5
Kategorije: Dokument v izdelavi, Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilka je zahtevala dokumente, iz katerih so razvidne vse spremembe namembnosti zemljišča za posamezne parcele v k.o. Polje, datum vloge za tovrstno spremembo, datum rešitve ter vse nerešene vloge za spremembo namembnosti posamezne parcele za k.o. Polje. Organ je zavrnitev zahteve oprl na izjemo iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi). Pooblaščenec je ugotovil, da prosilka ni zahtevala dokumenta »občinski prostorski načrt«, ki je v postopku izdelave, temveč zgolj podatek o tem, za katere parcelne številke je bila vložena vloga za spremembo namembnosti zemljišča, ta podatek pa je razviden iz prve strani vloge za spremembo namembnosti zemljišča. Pooblaščenec je ugotovil, da je bil predlog občinskega prostorskega načrta že podpisan in poslan v potrditev vsem nosilcev urejanja prostora, zato je ocenil, da tak dokument ni več dokument, ki bi bil v postopku izdelave in ki bi vplival na napačno razumevanje vsebine posamezne vloge za spremembo namembnosti parcele. Organ je tako dolžan posredovati vse vloge, s katerimi razpolaga in se nanašajo na spremembo namembnosti parcele v k.o. Polje, prekriti pa mora ime in priimek, naslov, pošto, elektronsko pošto in podpis vlagatelja oz. lastnika parcele. Pooblaščenec je še ugotovil neobstoj podatka o rešitvi posamezne vloge, zato je v tem delu zahtevo prosilke zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-80/2011/5
Datum: 11. 8. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010- ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 18. 4. 2011, zoper odločbo občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice (v nadaljevanju organ), številka 090-05/2011-002 z dne 5. 4. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Odločba občine Vodice št. 090-05/2011-2, z dne 5. 4. 2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje fotokopije prve strani vlog za spremembo namembnosti parcele za k. o. Polje, pri čemer je dolžan na vsaki vlogi prikriti ime in priimek vlagatelja oz. lastnika parcele, njegov naslov, pošto, e-pošto in lastnoročni podpis:
- št. 350-05-050/05-001, z dne 15. 6. 2005;
- št. 350-05-045/05-001, z dne 8. 6. 2005;
- št. 350-05-044/05-001, z dne 6. 6. 2005;
- št. 350-05-032/05-001, z dne 11. 5. 2005;
- št. 350-05-025/05-001, z dne 4. 5. 2005;
- št. 350-05-024/05-001, z dne 3. 5. 2005;
- št. 350-05-017/05-001, z dne 20. 4. 2005;
- št. 350-05-066/05-001, z dne 27. 6. 2005;
- št. 350-05-076/05-001, z dne 29. 6. 2005;
- št. 352-72/2007-001, z dne 27. 9. 2007;
- št. 352-42/2007-001, z dne 29. 8. 2007;
- št. 352-02/2007-001, z dne 24. 1. 2007;
- št. 352-84/2007-001, z dne 14. 11. 2007.
V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 15. 3. 2011 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala pridobitev dokumentov, od leta 2005 dalje, in sicer:
1. vse spremembe namembnosti zemljišča za posamezne parcele v k.o. Polje, pri čemer naj izpis prikazuje datum vloge za spremembo namembnosti zemljišča in datum rešitve spremembe;
2. vse nerešene vloge za spremembo namembnosti posamezne parcele za k.o. Polje.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-05/2011-002, z dne 5. 4. 2011, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da je občinski svet občine Vodice na podlagi takrat veljavnih določil Zakona o urejanju prostora na 15. redni seji 14. 3. 2005 sprejel Sklepa o začetku priprave ter o postopkih priprave strategije prostorskega razvoja občine Vodice in prostorskega reda občine Vodice, v okviru katerih je bil opredeljen tudi rok za zbiranje razvojnih pobud. S sprejemom Zakona o prostorskem načrtovanju v aprilu 2007 so se spremenili že začeti postopki priprave prostorskih aktov, in sicer se le-ti nadaljujejo po določbah novega zakona kot občinski prostorski načrti. Zaradi teh sprememb je občinski svet občine Vodice na 7. redni seji dne 18. 7. 2007 sprejel Sklep, ki je opredelil nov oz. dodaten rok za zbiranje pobud občanov za spremembo namembnosti. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da se je v začetku leta 2008, z javnim naznanilom v januarski številki občinskega glasila Kopitarjev glas, pričela dodatna preveritev vseh podanih razvojnih pobud iz javnega in zasebnega sektorja, ki se je zaključila 29. 2. 2008. V tem času so imeli po navedbah organa vsi vlagatelji pobud možnost preveriti, ali so njihove pobude ustrezno uvrščene v postopek priprave občinskega prostorskega načrta. Organ je v nadaljevanju obrazložitve odločbe pojasnil, da je občina Vodice v skladu z določbami Zakona o prostorskem načrtovanju v začetku leta 2008 pričela s pripravo novega občinskega prostorskega načrta. Postopek priprave je potekal skladno z zakonskimi določbami, med drugim sta bili izvedeni tudi dve javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta občine Vodice, in sicer v času od 30. 9. 2009 do vključno 29. 10. 2009 ter od 23. 12. 2009 do vključno 22. 1. 2010, v času obeh javnih razgrnitev pa sta potekali tudi javni obravnavi. S tem je bila skladno s 50. členom Zakona o prostorskem načrtovanju omogočena seznanitev javnosti. Organ je v obrazložitvi odločbe prav tako navedel, da je občina v letu 2010 nadaljevala s postopkom priprave občinskega prostorskega načrta, h končnemu predlogu pa je Vlada Republike Slovenije podala Sklep o neusklajenosti predloga občinskega prostorskega načrta občine Vodice z nosilcem urejanja prostora. Na podlagi pridobljenega Sklepa Vlade Republike Slovenije in Sklepa o nadaljevanju postopka priprave občinskega prostorskega načrta, občina Vodice nadaljuje s postopkom priprave občinskega prostorskega načrta, v katerem bodo sledila dodatna usklajevanja z nosilci urejanja prostora. Organ je navedel, da bo treba zaradi uskladitev ter dodatnih sprememb in dopolnitev gradiva, ponovno izvesti tudi posamezne faze postopka priprave prostorskega akta, med drugim tudi javno razgrnitev in javno objavo gradiva občinskega prostorskega načrta. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da občina Vodice trenutno ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, saj je občinski prostorski načrt še vedno v postopku izdelave. Pri tem se je organ skliceval na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevne informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. V primeru občinskega prostorskega načrta občine Vodice gre po navedbah organa za dokument, ki je še vedno v postopku izdelave in je še predmet nadaljnjih usklajevanj, na podlagi katerih je pričakovati, da bodo pomembno vplivala na oblikovanje končnega predloga občinskega prostorskega načrta občine Vodice. Organ je v obrazložitvi odločbe pojasnil, da bi posredovanje informacij o kakršnikoli spremembi namembnosti posameznih zemljišč v občinskem prostorskem načrtu občine Vodice, povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Šele po prejemu Sklepa pristojnega ministrstva o usklajenosti občinskega prostorskega načrta občine Vodice in sprejemu na občinskem svetu občine Vodice bo po navedbah organa nov prostorski akt veljaven in takrat bo tudi razvidno katerim zemljiščem je bila spremenjena namembnost.
Organ je dne 19. 4. 2011 zoper odločbo št. 090-05/2011-002, z dne 5. 4. 2011, prejel pritožbo prosilke, v kateri je prosilka navedla, da s svojo zahtevo ni zaprosila za dokument »občinski prostorski načrt«, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje vsebine. Prosilka je v svoji pritožbi pojasnila, da je zahtevala zgolj številke parcel, za katere je bila v letih od 2005 dalje, vložena vloga za spremembo namembnosti in rešitev te vloge (spremembe namembnosti) ter izpis nerešenih vlog za spremembo namembnosti. Prosilka je med drugim pojasnila, da je zahtevala zgolj tabelarični izpis posameznih številk parcel k.o. Polje, za katere je bila na podlagi obrazca ali kako drugače vložena zahteva za spremembo namembnosti in za tabelarični izpis, katerim od teh parcelnih številk je bila namembnost do vložitve zahteve spremenjena in katerim parcelnim številkam namembnost še ni bila spremenjena.
Pooblaščenec je dne 26. 4. 2011 prejel dopis organa št. 090-05/2001-04, z dne 22. 4. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ podaril, da občina Vodice trenutno ne razpolaga z zahtevanimi informacijami o statusu podanih razvojnih pobud (datum rešitve oziroma ne rešitve) na območju k.o. Polje, zato jih tudi ne more posredovati, saj postopek priprave novega občinskega prostorskega načrta še vedno poteka. V tem postopku so vključene pobude za vse k.o. na območju občine Vodice, podane od leta 2005 dalje. Šele po sprejetju občinskega prostorskega načrta občine Vodice bo možno po navedbah organa, posredovati podatek o tem, katerim parcelam, torej tudi na območju k.o. Polje, je bila spremenjena namembnost in katerim ne. Iz tega razloga je bila zahteva prosilke s strani organa tudi zavrnjena.
Ker so se izjave prosilke in navedbe prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi razlikovale in, ker je Pooblaščenec ugotovil da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, je z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 26. 5. 2011 v prostorih organa opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora imeti kot pritožbeni organ polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oz. vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Ogled in camera se je nanašal na dokumente, ki so predmet zahteve prosilke. Organ je na začetku ogleda in camera pojasnil postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN). Organ je pojasnil, da OPN občine Vodice še ni bil potrjen, saj so bile nanj podane pripombe. Organ je na ogledu in camera podaril, da sta bile izvedeni dve javni razgrnitvi in dve javni razpravi v zvezi z OPN občine Vodice. Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pokazal en izvod vloge vlagatelja, s katero je bila vložena zahteva za spremembo namembnosti posamezne parcele v občini. En izvod vloge je Pooblaščenec vzel v spis in predstavlja prilogo 2 zapisnika z ogleda in camera. Prilogo 1 pa predstavlja zahteva prosilke, s katero Pooblaščenec predhodno še ni razpolagal. Organ je pojasnil, da na podlagi teh vlog ni mogoče določiti, katera izmed njih je že rešena in katera nerešena. Ta podatek bo znan šele, ko bo OPN sprejet v celoti. Organ nikoli ne izda akta, s katerim bi določil ali je posamezna vloga rešena ali nerešena. Ko bo OPN dokončno sprejet in uveljavljen, bo organ o vseh vlogah odločil ali je neka zadeva rešena ali nerešena. Narava sprejemanja OPN-ja je od začetka priprave pa do sprejetja v občinskem svetu in objavi v Uradnem listu taka, da se odločitev o ugotovitvi o posameznem predlogu večkrat spremeni zaradi usklajevanja z nosilci urejanja prostora. Zato je po navedbah organa do zaključka postopka težko katerokoli vlogo opredeliti za rešeno oziroma nerešeno. Postopek sprejemanja OPN-ja občine Vodice je še vedno v teku, kar organ izkaže z izdanim Sklepom občine Vodice št. 909-03/2008-001, z dne 7. 1. 2008. Pooblaščenec je na ogledu in camera pri vložišču organa preveril, kateri informacijski sistem uporablja in, če je mogoče s pomočjo le-tega dobiti seznam vloženih vlog za spremembo namembnosti parcel. Ugotovi se, da organ uporablja sistem »Doksis«, s katerim razpolaga od leta 2006 dalje. Organ je pojasnil, da vloženih vlog ne skenira oziroma pretvarja v elektronsko obliko, zato z njimi v elektronski obliki ne razpolaga. Organ razpolaga le z vlogami v papirnati obliki. Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da s pomočjo sistema »Doksis« ni mogoče izdelati seznama vloženih vlog. Sitem namreč tovrstne funkcija nima. Tudi če se v iskalni niz vpišejo ključne besede k.o. Polje, informacijski sistem ne najde rešitev. Če se v informacijskem sistemu pri opisu zadeve pogleda funkcijo prostorski načrt, se v sistemu izpišejo vse zadeve, ki se nanašajo na pripravo OPN-ja. Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da se s pomočjo informacijskega sistema organa ne more pridobiti seznama oziroma izpisa s podatki, kot jih zahteva prosilka. Organ je na ogledu in camera poudaril, da bi posredovanje kakršnikoli informacij o statusu posamezne vloge za spremembo namembnosti parcele povzročilo napačno razumevanje vlagatelja, npr. vlagatelj bi lahko na podlagi pridobljene informacije pričel s postopkom prodaje zemljišča ali pridobivanja projektne dokumentacije za potencialno gradnjo objekta. Organ vztraja pri obstoju izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in poudari, da OPN še ni sprejet, kar posledično pomeni, da so vse vložene vloge še v reševanju. Organ je na ogledu in camera večkrat izrecno poudaril, da so vse vloge še v reševanju, kar po tolmačenju organa pomeni, da nobena vloga še ni rešena, niti nerešena. Organ in Pooblaščenec sta se na ogledu in camera dogovorila, da organ Pooblaščencu do 10. 6. 2011 posreduje fotokopije vseh vloženih vlog za k.o. Polje od leta 2005 do 5. 4. 2011 oziroma do datuma odločitve organa v postopku dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je dogovorjenega dne, skupaj z dopisom organa, prejel zahtevane fotokopije. Organ je v spremnem dopisu Pooblaščenca seznanil, da organ nadaljuje s postopkom sprejetja OPN, za izdelavo katerega je bil na podlagi oddaje javnega naročila, izvedenega po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi dne 30. 5. 2011, izbran nov izdelovalec. Aktivnosti in naloge, ki se bodo izvajale v postopku priprave, so natančneje navedene v Sklepu o nadaljevanju postopka priprave OPN za območje občine Vodice, št. 909-03/2008-001, z dne 7. 1. 2008 ter v razpisni dokumentaciji javnega naročila. Organ je pojasnil, da se bo v skladu z določili razpisne dokumentacije javnega naročila izvedla ponovna preverba in obravnava podanih razvojnih pobud iz javnega in zasebnega sektorja. Izvedba navedene aktivnosti je v skladu z razpisno dokumentacijo in pogodbo z izdelovalcem, predvidena v t.i. I. fazi oziroma fazi izdelave strokovnih podlag, ki pa že poteka. Glede na navedeno in glede na zavzeta stališča na ogledu in camera, so podane razvojne pobude iz javnega in zasebnega sektorja v postopku ponovne preverbe, torej v ponovnem reševanju. Med njimi so po navedbah organa tudi razvojne pobude, ki se nanašajo na območje k.o. Polje.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oz. v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in, da jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 73/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZLS) je občina definirana kot temeljna samoupravna lokalna skupnost, zato v konkretnem primeru ni sporno, da organ sodi v krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja.
Iz zahteve prosilke izhaja, da je zahtevala posredovanje tabelaričnega izpisa posameznih parcelnih številk k.o. Polje, za katere je bila vložena vloga za spremembo namembnosti in iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti katerim izmed teh parcelnih številk je že bila spremenjena namembnost in katerim parcelnim številkam namembnost še ni bila spremenjena ter vse nerešene vloge za spremembo namembnosti posamezne parcele za k.o. Polje. Gre torej za podatke oz. dokumente, ki so povezani z občinskim prostorskim aktom. Kot izhaja iz 38. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPNačrt), je občinski prostorski načrt prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da so vloge za spremembo namembnosti zemljišča podlaga za sprejetje občinskega prostorskega načrta, zato po mnenju Pooblaščenca, vloge za spremembo namembnosti, nedvomno sodijo v delovno področje organa.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanimi dokumenti trenutno ne razpolaga, saj je OPN še vedno v postopku izdelave, zahteva in pritožba prosilke pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov ter trditve, da prosilka ni zahtevala dokumenta »občinski prostorski načrt«, ki je v postopku izdelave, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti, ali v konkretnem primeru zahtevani dokumenti obstajajo oz., če organ z njim razpolaga.
3. Obstoj dokumentov v materializirani obliki
Iz zahteve in pritožbe prosilke izhaja, da je od organa zahtevala posredovanje tabelaričnega izpisa posameznih parcelnih številk k.o. Polje, za katere je bila vložena vloga za spremembo namembnosti in, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti katerim izmed teh parcelnih številk je že bila spremenjena namembnost in katerim parcelnim številkam namembnost še ni bila spremenjena ter vse nerešene vloge za spremembo namembnosti posamezne parcele za k.o. Polje. Iz zahteve in pritožbe prosilke torej izhaja, da ni zahtevala dokumenta »Občinski prostorski načrt«, ki je še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, na kar se je skliceval organ v izpodbijani odločbi in zaradi česar je zahtevo prosilke tudi zavrnil.
ZDIJZ od organa zahteva posredovanje informacij, ki se že nahajajo v obliki dokumenta. Organ tako ni zavezan ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki v času zahteve še ne obstaja, kakor tudi ne ponovno pridobiti, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, s katerim ne razpolaga več. Organ tako ni dolžan ustvariti novega dokumenta in na novem dokumentu za prosilca zbrati in urediti vseh informacij tako, da bi prosilec lažje razumel ali našel zahtevane podatke. V skladu z mednarodnimi standardi pa gre ZDIJZ razlagati tako, da organ svojo dolžnost v postopku dostopa do informacij javnega značaja izpolni že s tem, da prosilcu posreduje takšne informacije, kot jih ima. Za prosilca mu namreč ni treba ustvariti novega dokumenta, obrazložiti posamezne informacije, izdelati analize, komentarjev ali mnenja k posameznim informacija, ampak je dovolj, če mu da na razpolago »surove« oziroma neobdelane podatke. Iz navedenega sledi, da bi moral organ v konkretnem primeru prosilki posredovati dokumente, iz katerih bi prosilka sama ugotovila, našla ali razbrala, za katere parcelne številke v k.o. Polje je bila vložena vloga za spremembo namembnosti parcele in, kateri parcelni številki je bila namembnost spremenjena, oz. katera vloga je rešena ali nerešena ter tudi vse še nerešena vloge.
Nadalje je treba pojasniti, da če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je v nadaljevanju postopka ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bo mogoče ugotoviti, za katere parcelne številke je bila vložena vloga za spremembo namembnosti ter, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti katerim izmed teh parcelnih številk je že bila spremenjena namembnost in katerim parcelnim številkam namembnost še ni bila spremenjena, ter tudi ali razpolagala z samimi vlogami, ki so še nerešene.
Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da organ razpolaga z vlogami občanov za spremembo namembnosti posamezne parcele. Organ je na ogledu in camera večkrat izrecno poudaril, da so vse vloge, s katerimi razpolaga, še v reševanju, kar po navedbah organa pomeni, da nobena izmed teh vlog še ni rešena, niti nerešena. Ta podatek bo znan šele, ko bo OPN dokončno sprejet in uveljavljen v celoti. Do zaključka postopka sprejemanja OPN, organ nobene vloge ne opredeli kot rešene in nerešene. Iz ugotovitev Pooblaščenca torej izhaja, da organ razpolaga z vlogami, ki so jih občani vložili pri organu za spremembo namembnosti posamezne parcele, vendar nobene izmed teh vlog ni mogoče opredeliti kot rešene in nerešene, saj je postopek sprejetja OPN še v teku in tako nobena izmed teh vlog še ni bila odobrena ali zavrnjena. Vse vloge s katerimi razpolaga organ so še v reševanju.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je postopek sprejetja OPN še v teku ter, da nobena izmed vloženih vlog še ni rešena, niti nerešena. V podporo prepričanju, da Pooblaščenec verjame navedbam organa o nezaključenem postopku sprejetja OPN je zlasti dejstvo, o katerem se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v Sklep o nadaljevanju postopka priprave OPN občine Vodice, objavljenem v uradnem glasilu občine, Kopitarjev glas, dne 1. 4. 2011. Iz navedenega Sklepa izhaja, da so bile v okviru priprave OPN izvedene vse aktivnosti, ki so opredeljene v določbah od 46. do vključno 51.a. člena ZPNačrt. Iz navedenega Sklepa izhaja tudi, da so vsi nosilci urejanja prostora k predlogu OPN podali pozitivno mnenje, razen Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Direktorat za kmetijstvo), ki je podalo negativno mnenje. Zato je tudi Vlada Republike Slovenije na podlagi podanega negativnega mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izdala Sklep o neusklajenosti predloga OPN občine Vodice z mnenjem nosilca urejanja prostora. Na podlagi pridobljenega Sklepa Vlade RS občina Vodice tako še vedno nadaljuje postopek priprave OPN. Dodaten argument, zakaj Pooblaščenec verjame navedbam organa, da občina Vodice še vedno ni prejela OPN je določba 52. člena ZPNačrt, ki določa, da OPN sprejme občinski svet z odlokom po tem, ko od ministrstva ali vlade prejme sklep o ugotovitvi usklajenosti iz 2. oz. 3. odstavka 51. člena ZPNačrt ali po tem, ko v rokih iz 2. ali tretjega odstavka 51. člena ZPNačrt odločitve pristojnega organa ne sprejme. Kot izhaja iz vsebine Sklepa o nadaljevanju postopka priprave OPN občine Vodice, z dne 1. 4. 2011, je organ s strani Vlade RS pridobil negativno mnenje, kar posledično pomeni, da OPN ne more biti sprejet, dokler organ ugotoviljenih nepravilnosti s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ne odpravi. Iz navedenega tudi sledi, da nobena izmed vloženih vlog oz. pobud za spremembo namembnosti še ni rešene oz. nerešena.
Iz navedenega torej izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, katera izmed vloženih vlog za spremembo namembnosti je rešena in katera nerešena, saj je postopek sprejemanja OPN še vedno v teku. V obravnavanem primeru pa je obenem bistveno, da je prosilka v tč. 2 zahteve z dne 15. 3. 2011 zahtevala tudi posredovanje vseh še nerešenih vlog za spremembo namembnosti zemljišč za k.o. Polje, s katerimi pa organ nedvomno razpolaga. Pooblaščenec je na ogledu in camera v spis vzel en primer takšne vloge in ugotovil, da vloge vsebujejo podatek o tem, za katero parcelno številko se predlaga sprememba namembnosti.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je potrebno presojati obstoj vlog za spremembo namembnosti parcele za k.o. Polje od leta 2005 do izdaje izpodbijane odločbe organa, torej do 5. 4. 2011. Kot izhaja iz 8. člena ZUP, je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Načelo materialne resnice torej zahteva, da mora biti posamična upravna zadeva vsestransko in objektivno raziskana in dognana. Ugotovitveni postopek mora zavoljo tega zavzeti vsa tista dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Zavzeti mora torej vsa tista dejstva in okoliščine, ki so bistvena in odločilna za zakonito in pravilno odločitev, ne glede na to, komu so ta dejstva in okoliščine v korist ali škodo. Iz navedenega sledi, da je potrebno presojati obstoj dokumentov, kot jih je zahtevala prosilka, do izdaje izpodbijane odločbe, torej od leta 2005 do 5. 4. 2011.
Pooblaščenec je na podlagi dogovora z organom na ogledu in camera, dne 10. 6. 2011 pridobil fotokopije vseh vlog, ki so bile vložene od leta 2005 do 5. 4. 2011 za spremembo namembnosti parcele za k.o. Polje. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da ne vidi razloga, zaradi katerega ne bi verjel in sledil navedbam organa, da mu je posredoval vse vloge, s katerimi razpolaga, torej vloge, ki so bile vložene v obdobju od leta 2005 do 5. 4. 2011 za spremembo namembnosti za k. o. Polje.
Iz pridobljenih fotokopij je mogoče ugotoviti, da so bile v obdobju od leta 2005 do 5. 4. 2011 vložene naslednje vloge za spremembo namembnosti parcele za k.o. Polje:
- št. 350-05-050/05-001, z dne 15. 6. 2005;
- št. 350-05-045/05-001, z dne 8. 6. 2005;
- št. 350-05-044/05-001, z dne 6. 6. 2005;
- št. 350-05-032/05-001, z dne 11. 5. 2005;
- št. 350-05-025/05-001, z dne 4. 5. 2005;
- št. 350-05-024/05-001, z dne 3. 5. 2005;
- št. 350-05-017/05-001, z dne 20. 4. 2005;
- št. 350-05-066/05-001, z dne 27. 6. 2005;
- št. 350-05-076/05-001, z dne 29. 6. 2005;
- št. 352-72/2007-001, z dne 27. 9. 2007;
- št. 352-42/2007-001, z dne 29. 8. 2007;
- št. 352-02/2007-001, z dne 24. 1. 2007;
- št. 352-84/2007-001, z dne 14. 11. 2007.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da so vse naštete vloge tipske, kar pomeni, da so po obliki in sami strukturi enake. Gre namreč za obrazec, ki ga je organ z namenom podajanja razvojnih pobud v okviru sprejemanja OPN, izdelal sam. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ poleg naštetih vlog posredoval še vlogo, ki je bila vložena 12. 5. 2004. Pooblaščenec ugotavlja, da ta vloga ni predmet presoje Pooblaščenca, saj je prosilka zahtevala le vloge od leta 2005 dalje. Pooblaščenec dodaja, da sta številka in datum vloge razvidna iz žiga organa. Gre torej za klasifikacijski znak, pod katerim organ vodi zadeve s področja sprejemanja OPN ter za datum prejetja posamezne vloge.
Naštete vloge, po ugotovitvah Pooblaščenca, izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja, ki jih določa ZDIJZ in vsebinsko ustrezajo dokumentom iz 2. tč. zahteve prosilke.
Pooblaščenec poudarja, da je predmet zahteve prosilke le podatek o tem, za katere parcelne številke je bila vložena vloga za spremembo namembnosti zemljišča v k.o. Polje. Pooblaščenec je pregledal celotno vsebino posamezne vloge in priloženih prilog in ugotovil, da je mogoče podatek o tem, za katero parcelno številko v k.o. Polje je bila vložena vloga za spremembo namembnosti zemljišča, pridobiti že iz prve strani vloge za spremembo namembnosti zemljišča, zato je v tem postopku odločal le o teh delih vlog, ne pa o celotnih vlogah, ker te niso bile predmet zahteve prosilke.
Pooblaščenec je v nadaljevanju postopka presojal, ali gre v obravnavanem primeru za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna. Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih ZDIJZ določa v prvem odstavku 6. člena.
4. Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in če je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Organ je torej svojo odločitev oprl na obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Organ je pojasnil, da bi zaradi nedokončanega postopka sprejetja in uveljavitve OPN, podatek o rešitvi oz. nerešitvi posamezne vloge za spremembo namembnosti parcele v k.o. Polje, vplival na napačno razumevanje vsebine posamezne vloge.
Za podatek, ki je predmet izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, velja:
- da je dokument v postopku izdelave;
- je podatek oz. dokument še predmet posvetovanja v organu;
- njegovo razkritje bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (specifični škodni test).
To pomeni, da je mogoče dokument zahtevati že od trenutka, ko ni več predmet posvetovanj oz. ko so posvetovanja zaključena, čeprav postopek njegove izdelave morebiti še ni zaključen ali dokument dejansko nikdar ne bo sprejet, če to ne povzroči napačnega razumevanja njegove vsebine.
Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005, v nadaljevanju UPIJZ), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je bil predlog OPN že podpisan in poslan v potrditev vsem nosilcev urejanja prostora, zato po mnenju Pooblaščenca glede na zgornje opredelitve ocenjuje, da tak dokument ni več dokument, ki bi bil v postopku izdelave in, ki bi vplival na napačno razumevanje vsebine posamezne vloge za spremembo namembnosti parcele.
Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da za dokument v postopku izdelave ne more več veljati tisti dokument, katerega objavo ali drugačno dostopnost že pred formalnim sprejetjem dokončne odločitve izrecno zahteva katerikoli zakon ali podzakonski akt. Na tem mestu Pooblaščenec opozarja na 5. člen ZPNačrt, ki opredeljuje načelo javnosti. Določeno je, da morajo pri prostorskem načrtovanju pristojni državni in občinski organi skladno z določbami ZPNačrt omogočati izražanje interesov posameznic in posameznikov, skupin prebivalstva in udeležbo vseh zainteresiranih oseb v postopkih pripravljanja in sprejemanja prostorskih aktov. Vsakdo ima pravico biti obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh postopkih sodelovati s pobudami, mnenji in na drugačne načine, skladno z določbami ZPNačrt. Pristojni državni in občinski organi morajo skladno z ZPNačrt in z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakomur omogočiti vpogled v prostorske akte, njihova strokovna gradiva in v druge dokumente, povezane s prostorskim načrtovanjem, ter o zadevah prostorskega načrtovanja obveščati javnost. Podobno določbo o seznanitvi javnosti z OPN vsebuje tudi 2. odstavek 19. člena ZPNačrt, ki določa, da morajo biti priloge prostorskega akta na vpogled javnosti na sedežu pripravljavca v vseh fazah priprave in veljavnosti prostorskega akta. Nenazadnje naj izpostavimo še prvi odstavek 50. člen ZPNačrt, ki določa, da mora občina v postopku priprave OPN omogočiti javnosti seznanitev z njegovim dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo.
Na tem mestu Pooblaščenec ugotavlja, da je organ že imel v okviru postopka prejemanja OPN dve javni razgrnitvi in dve javni razpravi. Kot izhaja iz 2. odstavka 50. člena ZPNačrt, občina z javnim naznanilom po svetovnem spletu in na krajevno običajni način obvesti javnost o:
1. kraju in času javne razgrnitve ter spletnem naslovu, kadar je načrt elektronsko dostopen,
2. kraju in času njegove javne obravnave in
3. načinu dajanja mnenj in pripomb javnosti ter roku za njihovo posredovanje.
Javno naznanilo mora vsebovati tudi navedbo vseh zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja, razen pri pripravi prvega občinskega prostorskega načrta.
Ob tem naj poudarimo, da so lahko tudi pripravljalni dokumenti v zvezi s tovrstnimi akti varovani, dokler so še v postopku internega nastajanja, torej dokler ni sprejeta prva odločitev v zvezi njihovo vsebino oz. dokler nekega dokumenta ne moremo poimenovati niti kot osnutek ali predlog, ampak gre samo za razmišljanja, izmenjavo stališč, mnenj, argumentov, ipd. znotraj organa ali med organi.
Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za dokument v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na kar se je skliceval organ v izpodbijani odločbi. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je bil osnutek OPN občine Vodice že posredovan nosilcem urejanja prostora, kar posledično pomeni, da je gre za dokument, ki je bil podpisan in odposlan s strani uradne osebe organa. Poleg tega gre v konkretnem primeru za dokumente, za katere že sam ZPNačrt določa dostopnost in sodelovanje javnosti že pred formalnim sprejetjem dokončne odločitve. Pooblaščenec zato ocenjuje, da v konkretnem primeru za posredovanje vlog za spremembo namembnosti parcele, ne obstaja izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je organ z javno razgrnitvijo in javno razpravo, po določbah ZPNačrt, občane že moral predhodno seznaniti z vsemi zemljiškimi parcelami, katerih namenska raba se spreminja.
Pri tem pa Pooblaščenec pripominja, da organ obenem ni izkazal nastanka škode v primeru razkritja zahtevanih informacij, to je, da bi razkritje podatka o statusu posamezne vloge povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Zgolj trditve, da bi prosilka s seznanitvijo teh dokumentov začela npr. s pridobivanjem projektne dokumentacije za gradnjo oz. prodajo parcele, namreč ne zadoščajo za obstoj škode v smislu napačnega razumevanja vsebine dokumenta. Dejstvo namreč je, da ima vsakdo pravico pridobiti informacije o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov, iz katerih te informacije izhajajo. Takšen dokument brez dvoma predstavljajo tudi vloge za spremembo namembnosti parcele v obravnavanem primeru, katerih razkritje pa v nobenem primeru ne more povzročiti napačnega razumevanja njihove vsebine v smislu, da bi prišlo do napačnega razumevanja glede zazidljivosti in namenske rabe posameznih območij v občini, kot je to zmotno navedel organ na ogledu in camera. Vsebina OPN in posledično tudi vsebina kateregakoli dokumenta, povezanega z OPN, namreč ni zavezujoča, dokler sam OPN ni veljaven in v celoti potrjen ter dokler občinski svet ne sprejme odloka potem, ko od ministrstva ali vlade pridobi sklep o ugotovitvi usklajenosti.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da glede nerešenih vlog za spremembo namembnosti posamezne parcele za k.o. Polje, ki jih je zahtevala prosilka, ni podana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
5. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je pri vpogledu v zgoraj naštete vloge za spremembe namembnosti za k.o. Polje, ki jih je pridobil s strani organa, ugotovil, da vloge vsebujejo osebne podatke vlagateljev oz. lastnikov parcel.
Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti presojal, ali je v tem delu podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP; v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Pooblaščenec ugotavlja, da so v zahtevanih dokumentih osebni podatki v smislu 6. člena ZVOP-1 ime in priimek vlagatelja oz. lastnika parcele, njegov naslov, pošta, elektronski naslov (pošta) ter lastnoročni podpis.
Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da v konkretnem primeru, podatki o parcelnih številkah in krajih, kjer se te parcele nahajajo, niso varovani. Zgolj podatek o parcelni številki v zahtevanih vlogah namreč posameznika še ne identificira do te mere, da bi bil točno določen ali vsaj določljiv nedoločenemu krogu ljudi. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se namreč odloča, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. »erga omnes«, in ne le prosilcu. Interes prosilca in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Odločitev, ki je rezultat presoje, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je dejstvo, ali prosilec pozna osebe, na katere se zahtevane odločbe nanašajo in ali že razpolaga s kakšnimi drugimi podatki v tej zadevi, na podlagi katerih bo lahko identificiral osebe, na katere se nanašajo vloge, pri odločanju po ZDIJZ povsem nepomembno. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomembno, ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno.
Pooblaščenec je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov vlagateljev oz. lastnikov parcel (ime in priimek vlagatelja oz. lastnika parcele, njegov naslov, pošta, elektronski naslov ter lastnoročni podpis), ki se nahajajo v obravnavani dokumentaciji, ne obstaja, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke in jih je organ na način, kot bo opisan v nadaljevanju, dolžan prekriti, preden bo zahtevane vloge posredoval prosilki.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
6. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oz., ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do vlog za spremembo namembnosti parcele za k.o. Polje, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke vlagateljev oz. lastnikov parcel. Po temeljnem pregledu vsebine vseh vlog je Pooblaščenec ugotovil da le-te vsebujejo varovane osebne podatke, katere je organ pred posredovanjem prosilki dolžan prekriti naslednje podatke vlagatelja oz. lastnika parcele:
- ime in priimek;
- naslov;
- pošta;
- e-pošta;
- podpis.
7. Zaključek
Upoštevaje zgornje argumente ter na podlagi dejstev, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbi prosilke je ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil ter sam rešil zadevo. Organ je prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe dolžan posredovati fotokopije prve strani naslednjih vlog, pri čemer je dolžan pri vsaki vlogi prikriti ime in priimek vlagatelja oz. lastnika parcele, njegov naslov, pošto, e-pošto in lastnoročni podpis:
- št. 350-05-050/05-001, z dne 15. 6. 2005;
- št. 350-05-045/05-001, z dne 8. 6. 2005;
- št. 350-05-044/05-001, z dne 6. 6. 2005;
- št. 350-05-032/05-001, z dne 11. 5. 2005;
- št. 350-05-025/05-001, z dne 4. 5. 2005;
- št. 350-05-024/05-001, z dne 3. 5. 2005;
- št. 350-05-017/05-001, z dne 20. 4. 2005;
- št. 350-05-066/05-001, z dne 27. 6. 2005;
- št. 350-05-076/05-001, z dne 29. 6. 2005;
- št. 352-72/2007-001, z dne 27. 9. 2007;
- št. 352-42/2007-001, z dne 29. 8. 2007;
- št. 352-02/2007-001, z dne 24. 1. 2007;
- št. 352-84/2007-001, z dne 14. 11. 2007.
V delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil neobstoj podatka o rešitvi oz. nerešitvi posamezne vloge za spremembo namembnosti v k. o. Polje, se zahteva prosilke zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT), oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka