Prosilec - Vodovod-kanalizacija Ljubljana
+ -Številka: 090-79/2011/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval informacijo o številu enakih ali primerljivih odločb (kot je bila glede izvršitve odklopa večstanovanjske hiše od vodovodno-kanalizacijskega omrežja s strani gradbenega inšpektorja IRSOP izdana prosilcu), ki jih je prejel organ priporočeno na ime direktorja od Inšpektorata za okolje in prostor. Pooblaščenec v ugotovitvenem postopku nedvomno prepričal, da s funkcijo iskanja ali razvrščanja vnosov v računalniški aplikaciji, ki omogoča evidentiranje pošte, ni mogoč priklic informacije, kakršne zahteva prosilec. Pooblaščenec je poudaril, da prosilec ne zahteva samih odločb, ampak informacijo o tem, koliko takšnih ali primerljivih odločb, kot je bila izdana njemu, je prejel organ. Ker dokument ne obstaja, je bilo treba zahtevo prosilca zavrniti.
ODLOČBA
Številka: 090-79/2011
Datum: 25. 5. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ……….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa JP Vodovod-Kanalizacija, Vodovodna 90, p.p. 3233, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. IJZ-T2/11 z dne 8. 4. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 9. 3. 2011 od organa zahteval informacijo, kolikokrat je organ od republiškega inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) priporočeno na ime direktorja organa Krištofa Mlakarja prejel takšno ali primerljivo odločbo, kot jo je prosilec priložil k zahtevi v prilogi 1. Priložena odločba je bila izdana zaradi izvršitve odklopa večstanovanjske hiše od vodovodno-kanalizacijskega omrežja s strani gradbenega inšpektorja IRSOP na podlagi 26. in 158. člena Zakona o graditvi objektov
Organ je prosilca 23. 3. 2011 najprej obvestil, da ima računalniško vodeno evidenco vhodne in izhodne pošte, vendar sistem ne ločuje med navadnimi in priporočenimi pošiljkami. Organ je skladno z zahtevo prosilca filtriral podatke v računalniškem sistemu na način, ki ga sistem omogoča, in dobil naslednje podatke: prejetih odločb od aprila 2006 do septembra 2010 je bilo 81, oddanih dopisov v istem obdobju 330, z dodatnim filtriranjem na naslov Vilharjeva 33 (naslov Inšpektorata za okolje in prostor, OE Ljubljana, op. Pooblaščenca) pa 165.
Organ je pojasnil, da program pošte ne razvršča točno po kriterijih, ki jih je opredelil prosilec, zato bi bilo treba posamezne odločbe pregledovati ročno po posameznih službah podjetja, kamor so bile dodeljene.
Dne 26. 3. 2011 je prosilec na organ naslovil dopis, v katerem ga je prosil, naj zmore še ta "napor" in ročno pregleda vpisnik vhodne pošte po bazi, ki je bila eksplicitno naslovljena in nato dodeljena v roke oz. reševanje direktorju JP Vodovod-Kanalizacija Krištofu Mlakarju (skladno z Uredbo o upravnem poslovanju). Prosilec je še prosil, naj organ filtriranih 81 odločb selekcionira na obdobje od 2006 do 2009 in posebej v letu 2010.
Organ je 8. 4. 2011 izdal odločbo, s katero je dostop do informacij javnega značaja prosilcu zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je podatke, s katerimi razpolaga, pritožniku že poslal v dopisu z dne 23. 3. 2011; z drugimi podatki, ki jih je prosilec zahteval, pa ne razpolaga. Iz zahteve prosilca po mnenju organa izhaja, da zahteva pripravo podatkov, kar presega nivo informacije, ki ima status informacije javnega značaja.
Prosilec je 10. 4. 2011 vložil pritožbo zoper odločbo organa in v njej ponovno pozval organ, naj - če je treba - tudi ročno "preseje" 81 primerov komunikacije med organom in IRSOP, 13. 4. 2011 pa je svojo pritožbo posredoval tudi Informacijskemu pooblaščencu. Organ je 21. 4. 2011 pritožbo prosilca odstopil Pooblaščencu v reševanje.
Pooblaščenec je 24. 5. 2011 pri organu skladno z 11. členom ZInfP opravil t.i. ogled in camera, procesno dejanje brez prisotnosti stranke. Organ je pojasnil, da so skušali podobne inšpekcijske odločbe, kot jih zahteva prosilec, poiskati po sistemu za evidentiranje pošte, vendar pa iskanje točno po prosilčevih kriterijih ni možno in bi bilo treba ročno pregledovati veliko odločb. Ob iskanju inšpekcijskih odločb, ki so jih prejeli od IRSOP iz naslova Vilharjeva 33, so dobili rezultat 81 odločb, vendar pa kot rezultat sistem ponudi zelo različne odločbe (tudi glede gradbenih dovoljenj, ki jih je ogromno, ustavitve gradnje itd.). Ni možno iskati po parametru odločb o odklopu objekta od vodovodno-kanalizacijskega omrežja, kakršna je bila izdana prosilcu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Splošno o dostopu do informacij javnega značaja
1.1 Pravica do dostopa do informacij javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. ZDIJZ v 1. členu določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
1.2 Organ zavezanec
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Subjekti, ki so po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Za vse izvajalce javnih služb je pri tem značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. V konkretnem primeru je organ sicer pravna oseba zasebnega prava (javno podjetje), vendar pa je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, na kar se nanašajo tudi zahtevani dokumenti. Oskrba s pitno vodo je glede na določbo prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04 s spremembami in dopolnitvami) obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Podrobneje javno službo oskrbe s pitno vodo opredeljuje Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/2006, 41/2008), ki v 14. točki 1. člena določa, da je upravljavec vodovoda oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom. Prosilec je zahteval dokumente, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo na področju mesta Ljubljana, število prejetih odločb o odklopu objekta brez predpisanega gradbenega dovoljenja od vodovodno-kanalizacijskega omrežja (ali podobnih odločb). Na podlagi 48. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 17/06, 59/07, v nadaljevanju Odlok) Mestne občine Ljubljana je kot upravljavec vodovoda oz. izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo za področje mesta Ljubljana določeno Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija d.o.o. Med drugimi aktivnostmi, ki sodijo v izvajanje javne službe, organ tudi izvršuje odločbe Inšpektorata za okolje in prostor glede ukinitve vodnih priključkov. Kot izvajalec javne službe je organ torej zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
1.3 Pojem informacije javnega značaja
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
1. da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
2. da organ z njo razpolaga,
3. da se informacija nahaja v materializirani obliki.
2. Konkretno o dostopu do zahtevanih informacij
2.1 Delovno področje organa
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ ob upoštevanju 3. odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 102/2004 ZGO-1-UPB1, s sprem. in dop.), pristojen za ukinitev vodovodnih priključkov po odločbi gradbenega inšpektorja, kadar je gradnja, glede katere je po ZGO-1 izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, priključena na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture. Izvrševanje inšpekcijskih odločb Inšpektorata RS za okolje in prostor o odklopu od vodovodno-kanalizacijskega omrežja na področju Ljubljane torej nedvomno spada v delovno področje organa.
2.2 Obstoj zahtevane informacije
V obravnavani zadevi pa je ključno vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Prosilec je zahteval informacijo o številu enakih ali primerljivih odločb, ki jih je prejel organ priporočeno na ime direktorja od Inšpektorata za okolje in prostor. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ skušal najti čim bolj natančen odgovor, ki bi ga lahko posredoval prosilcu. S preverjanjem sistema evidentirane vhodne pošte je organ ugotovil, da je od Inšpektorata za okolje in prostor, OE Ljubljana (Vilharjeva 33) priporočeno prejel 81 inšpekcijskih odločb. Pooblaščenec se je na ogledu in camera prepričal, da so odločbe, ki jih organ prejme od IRSOP, v sistem zavedene (knjižene) zelo različno, pri čemer se naziv odločbe "odločba o odklopu večstanovanjske hiše od vodovodno-kanalizacijskega omrežja" ali primerljivi nazivi ne pojavijo. Organ tako v računalniški aplikaciji, ki omogoča evidentiranje pošte, v svojem poštnem sistemu ne more poiskati takšne ali primerljive odločbe, kot je bila izdana prosilcu.
Pooblaščenec je v svojih odločbah že večkrat poudaril, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Vhodna pošta se pri organu evidentira sicer v elektronskem, računalniškem sistemu (aplikaciji), vendar se je Pooblaščenec v ugotovitvenem postopku nedvomno prepričal, da s funkcijo iskanja ali razvrščanja vnosov v to aplikacijo, ni mogoč priklic informacije, kakršne zahteva prosilec. Poudariti je treba, da prosilec ne zahteva samih odločb, ki jih je prejel organ od IRSOP, ampak informacijo o tem, koliko takšnih ali primerljivih odločb, kot je bila izdana njemu, je prejel organ. V sistemu, ki ga uveljavlja ZDIJZ, to pomeni, da bi se imel prosilec, če bi informacija izpolnjevala tri osnovne kriterije za opredelitev informacije javnega značaja, pravico seznaniti z dokumentom, iz katerega bi izhajala informacija o številu prejetih odločb. Tak dokument pa po preverjanju organa in na drugi stopnji tudi Pooblaščenca ne obstaja. Pooblaščenec pritrjuje organu, da bi bilo ročno pregledovanje pošte in štetje prejetih primerljivih inšpekcijskih odločb, ustvarjanje novega dokumenta, ki v času zahteve prosilca pri organu ni obstajal. Če bi organ lahko priklical zahtevane dokumente v računalniški aplikaciji in s tako operacijo pridobil denimo seznam prejetih odločb, iz katerega bi izhajalo tudi njihovo število, potem ne bi govorili o ustvarjanju novega dokumenta, temveč zgolj priklicanju in razvrstitvi že ustvarjenih dokumentov. V konkretnem primeru pa to ni bilo mogoče, zato je bilo treba zahtevo prosilca kot neutemeljeno zavrniti.
3. Sklepno
Pooblaščenec za zaključek pripominja, da v tovrstnih primerih ni pomembno, koliko dokumentov bi bilo treba ročno "presejati", temveč gre za presojo, ali bi bilo za ugoditev zahtevi prosilca treba ustvariti nov dokument. V konkretnem primeru organ ni mogel z enostavno operacijo v sistemu priklicati primerljivih odločb, zato je jasno, da dokument, iz katerega bi izhajal odgovor na prosilčevo vprašanje, ne obstaja. Ustvarjanje novih informacij pa ni pravica, ki bi bila deležna zaščite po ZDIJZ. Ne glede na to torej, ali je dejansko možno, da bi prosilec dobil odgovor na svoje vprašanje, tudi pravica dobiti odgovor na vprašanje ali analizo dokumentov, ni zaščitena v okviru ZDIJZ in je tako tudi Pooblaščenec ne more varovati.
Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo JP Vodovod-Kanalizacija, Vodovodna 90, p.p. 3233, 1001 Ljubljana, št. IJZ-T2/11 z dne 8. 4. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka