Občina Trebnje - Komunala Trebnje d.o.o.
+ -Številka: 090-75/2011/4
Kategorije: Ali je organ zavezanec, Okoljski podatki, Poslovna skrivnost, Ali gre za inf. javnega značaja
POVZETEK
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi Občine Trebnje (prosilec), ki je od organa zahteval fotokopije tehtalnih listov na tehtnici na vhodu v deponijo Globoko, fotokopije pogodb s Papirservisom in vse fotokopije računov, konto kartico prihodkov od Papirservisa, kartico kupca in ceno za odložene odpadke v letih 2008-2010. Pooblaščenec je ugotovil, da organ upravlja z odlagališčem Globoko, ki je infrastruktura lokalnega pomena, potrebna za izvajanje javne službe. V tem delu je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, zato je dolžan prosilcu posredovati tehtalne liste, s podatki, ki se nanašajo na količino odpadkov, pripeljanih na odlagališče Globoko. Prav tako mora organ posredovati pogodbe s Papirservisom, pri čemer mora izbrisati del, ki se nanaša na pogoje plačila. V preostalem delu (deli pogodb, računi,..) je bila prosilčeva pritožba zavrnjena, saj te informacije sodijo v okvir tržne dejavnosti organa oziroma informacije niti ne obstajajo.
ODLOČBA
Številka: 090-75/2011/
Datum: 29. 7. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Občine Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, ki jo zastopa župan Alojzij Kastelic (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Komunale Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje, ki jo zastopa direktor mag. Štefan Velečič (v nadaljevanju organ), št. 213/11 z dne 18. 3. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Komunale Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje, št. 213/11 z dne 18. 3. 2011 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje informacije javnega značaja:
- fotokopije vseh tehtalnih listov na tehtnici na vhodu v deponijo Globoko za vse odložene odpadke, ki so bili pripeljani na deponijo Globoko preko privatne družbe Papir servis d.o.o. in drugih družb, od drugje, iz drugih območij Republike Slovenije, ki niso iz občin Trebnje, Mokronog-Trebelno in Šentrupert, v obdobju od 1. 1. 2008 do 18. 11. 2010, pri čemer mora organ iz tako opredeljenih dokumentov izbrisati vse podatke o naročniku/plačniku (ne glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo), vse podatke o podjetju/prevozniku in vozniku, podatek o registrski številki vozila ter imena in priimke ter lastnoročne podpise tehničarja in voznika.
- pogodbo med organom in družbo Papir servis d.o.o. ,št. 12/09, pri čemer mora izbrisati 4. in 5. člen pogodbe,
- pogodbo med organom in družbo Papir servis d.o.o., št. 632-78/09, pri čemer mora izbrisati 4. in 5. člen pogodbe,
- pogodbo med organom in družbo Papir servis d.o.o., št. 100/09, pri čemer mora izbrisati 4. in 5. člen pogodbe,
- pogodbo med organom in družbo Papir servis d.o.o., št. 69/10, pri čemer mora izbrisati 4. in 5. člen pogodbe,
- aneks, sklenjen med organom in družbo Papir servis d.o.o., št. 108/10, pri čemer mora izbrisati 2. člen aneksa.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 18. 11. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval posredovanje naslednjih listin:
- fotokopije vseh tehtalnih listov na tehtnici na vhodu v deponijo Globoko, s podatki o občini dovoza, za vse odložene odpadke, ki so bili pripeljani na deponijo Globoko preko privatne družbe Papirservis in drugih družb, od drugje, iz drugih območij Republike Slovenije, ki niso iz občin Trebnje, Mokronog-Trebelno in Šentrupert, v obdobju od 1. 1. 2008 do 18. 11. 2010,
- fotokopije pogodb s Papirservisom, št. pogodb 760/2009, 100/2009, 632/2009, 78/2009, 116/2009, 12/2009, 576/2010, 108/2010, 341/2010, 69/2010, 211/2010, 42/2010, ali vse druge morebitne fotokopije pogodb s Papirservisom, vse fotokopije računov in fotokopijo konto kartice prihodkov od Papirservisa, ter fotokopijo kartice kupca, cene za odložene odpadke, zaračunane skupaj v letih 2008, 2009, 2010 od 1. 1. 2008 do 18. 11. 2010,
- fotokopije dokumentov, koliko zbranih, odloženih in izločenih odpadkov je dosegla Komunala Trebnje v obdobju od 1. 1. 2008 do 18. 11. 2010.
Organ je dne 20. 12. 2010 izdal odločbo št. 2769/10-1, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe pojasnil, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost in kot taki izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Zoper predmetno odločbo je prosilec dne 4. 1. 2011 vložil pritožbo, ki jo je obravnaval Pooblaščenec in dne 16. 2. 2011 izdal odločbo št. 090-9/2011/5, s katero je odločbo organa št. 2769/10-1 z dne 20. 12. 2010, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da se organ v odločbi ni opredelil do vseh delov zahteve prosilca, prav tako je Pooblaščenec organu naložil, naj v ponovljenem postopku ugotovi in pojasni, ali so zahtevane informacije nastale v zvezi z izvajanjem javne službe, ali pa gre za informacije, na katere se domet ZDIJZ ne nanaša in so nastale v okviru tržne dejavnosti organa. Pooblaščenec je organu tudi naložil, da mora v ponovljenem postopku v postopek pozvati vse subjekte, na pravice in pravne koristi katerih bi lahko vplivala njegova odločba.
Na podlagi odločbe Pooblaščenca št. 090-9/2011/5 je organ v ponovljenem postopku dne 18. 3. 2011 izdal odločbo št. 213/11, s katero je prosilcu ugodil glede dostopa do dokumentov, koliko zbranih, odloženih in izločenih odpadkov je dosegla Komunala Trebnje v obdobju od 1. 1. 2008 do 18. 11. 2010. V preostalem delu pa je organ prosilčevo zahtevo zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da so organ z Družbeno pogodbo o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o. (v nadaljevanju Družbena pogodba) ustanovile Občina Trebnje, Občina Mokronog-Trebelno in Občina Šentrupert z namenom zagotavljanja javnih služb. Na podlagi 1. odst. 8. člena in 2. odst. 10. člena Družbene pogodbe lahko organ poleg obvezne gospodarske javne službe opravlja tudi druge dejavnosti, ki so potrebne za njegov obstoj oziroma pripomorejo k izvajanju javnih gospodarskih služb. Medtem ko je opravljanje obvezne gospodarske javne službe regulirano z zakoni in predpisi lokalne skupnosti, posamezne gospodarske javne službe pa so taksativno opredeljene, pa izvajanje t.i. »dopolnilnih«, »tržnih« dejavnosti ni predmet tovrstne regulacije. Dejavnost prevzemanja nečistoč odpadkov, ki ostanejo na prebiralnih linijah družbe Papir servis, kar je predmet pogodbenega odnosa med organom in družbo Papir servis, občine ustanoviteljice niso regulirale kot obvezno gospodarsko javno službo. Poslovanje po pogodbah s Papir servisom ne sodi v upravljanje obvezne javne gospodarske službe, pač pa je to dejavnost oziroma del delovnega procesa, ki se ga je organ odločil izvajati na ta način. Organ navaja, da je kot izvajalec javne službe zavezan k ravnanju po določbah ZDIJZ samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi glede ostalih dejavnosti, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. V okviru izvajanja »tržne« dejavnosti, kamor sodi pogodbeno razmerje s Papir servisom, organ ni zavezan k posredovanju informacij javnega značaja, ker v sferi tržnega delovanja, informacija javnega značaja, kot taka, sploh ne more nastati. Izvajalec javne službe je v delu, kjer opravlja tržno dejavnost, izvzet iz kroga zavezancev po ZDIJZ. Ker so pogodbe, tehtalni listi, računi, konto kartice prihodkov od Papir servisa, kartice kupca in cene, katerih fotokopije zahteva prosilec, del poslovnega sodelovanja s Papir servisom, ki ni obvezna gospodarska javna služba, je organ v tem delu zahtevo prosilca zavrnil.
Prosilec je dne 4. 4. 2011 zoper zavrnilni del odločbe organa št. 213/11 z dne 18. 3. 2011 pri organu vložil pritožbo. V pritožbi je prosilec navedel, da je odločitev organa po njihovem mnenju napačna, saj temelji na napačnem razumevanju in uporabi materialnega prava. Prosilec se sklicuje na 2. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Prosilec, t.j. Občina Trebnje je 71,63% lastnik organa, zato je po mnenju prosilca nerazumljivo, da župan, ki zastopa in predstavlja občino, nima vpogleda v listine, ki so bistvenega pomena za odločanje in strategijo razvoja komunalne dejavnosti tako v delu, ki se nanaša na opravljanje javne službe, kakor tudi v delu, ki se nanaša na izvajanje t.i. tržne dejavnosti. V obravnavanem primeru gre za postopanje vodstva komunalnega podjetja, ko z odlaganjem odpadkov od drugod po polovični ceni, v primerjavi s tržno ceno, zapolnjuje odlagalno polje deponije Globoko, ki je v lasti Občine Trebnje, in v prihodnjem letu ali dveh se ob nadaljevanju takšnega ravnanja lahko zgodi, da bo javna služba zbiranja in odlaganja odpadkov postala tudi do 100% dražja, ker bo morala občina iskati novo lokacijo oziroma odlagališče, kamor bo moč odvažati odpadke. V tem delu so torej izvajanje javne službe, lastništvo deponije, kjer organ izvaja t.i. »tržno« dejavnost, ter »tržna« dejavnost komunalnega podjetja v tesni povezavi, zatorej je nemudoma potrebno izdati odločbo, s katero bo prosilcu omogočen vpogled in fotokopiranje zahtevanih dokumentov, v smeri dokazov nedopustnega ravnanja direktorja organa. K tem navedbam prosilec dodaja, da je Občinski svet Občine Trebnje na svoji 34. seji dne 14. 4. 2010, ko se je odločalo o izdaji soglasja za odlaganje odpadkov na deponijo Globoko tudi iz Občine Šmartno pri Litiji, sprejel sklep, da do dokončne realizacije projekta CERO o eventualnih novih odlagalcih odpadkov na deponijo Globoko, ki je v 100% lasti Občine Trebnje, ne bo več razpravljal oziroma izdajal soglasij. Nadalje prosilec navaja, da upravičenost do dostopa do dokumentov utemeljujejo tudi določila 48. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o. (Ur. l. RS, št. 19/09 in 43/09), da ima vsaka ustanoviteljica pravico biti seznanjena s poslovanjem podjetja ter, da jim je direktor dolžan omogočiti vpogled v dokumentacijo, prosilec pa je, kot že rečeno, soustanovitelj in solastnik tega podjetja. Nadzorni svet organa je sicer imenoval notranjo komisijo, ki je dokumentacijo že pregledovala, vendar pa župan poročila te komisije ni prejel. Prav tako se prosilec sklicuje na 2. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in določbe 13. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1).
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 19. 4. 2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Stranski udeleženci v postopku
V formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Iz s strani organa posredovane spisovne dokumentacije je razvidno, da organ v postopek ni klical subjekta na katerega pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev (družbe Papir servis d.o.o.), ker je presodil, da v delu, v katerem se zahtevani dokumenti nanašajo na predmetno družbo, ne gre za informacije javnega značaja.
Na podlagi celostne presoje zadeve je Pooblaščenec kljub navedenemu stališču organa z dopisom št. 090-75/2011/2 z dne 29. 6. 2011 s postopkom seznanil družbo Papir servis d.o.o., ter jo pozval, da se, če ima interes, v postopek vključi kot stranski udeleženec.
Družba Papir servis d.o.o. je z dopisom z dne 6. 7. 2011 po svojem pooblaščencu prijavila stransko udeležbo. Družba je v dopisu navedla, da so zahtevani dokumenti predmet poslovne skrivnosti, saj se v njih nahajajo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost stranskega udeleženca v tržnem pogledu, zaradi česar bi sporočanje takšnih podatkov škodilo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca. Razkritje zahtevanih dokumentov bi stranskemu udeležencu povzročilo nastanek občutne premoženjske škode. Konkurenti bi si namreč s podatki o količinah na tehtalnih listih lahko pomagali izboljšati svoj tržni položaj, s čimer bi škodovali tržnemu položaju stranskega udeleženca v smislu prevzemanja strank in nižanja cen. To še toliko bolj velja za podatke iz pogodb, računov in kartic kupca. Navedeno bi lahko privedlo do izgube poslov, kar pa bi stranskemu udeležencu povzročilo občutno škodo. Pravni interes stranskega udeleženca je torej v dejstvu, da bi mu s posredovanjem zahtevanih dokumentov nastala občutna poslovna škoda. Nadalje se stranski udeleženec sklicuje tudi na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za dejavnost, ki nima povezave z izvajanjem javne službe, navaja pa tudi, da je sklicevanje prosilca na javni interes brezpredmetno. Stranski udeleženec je namreč prepričan, da ne drži navedba prosilca, da se lahko v naslednjem letu ali dveh zgodi, da bi javna služba zbiranja in odlaganja odpadkov postala do 100% dražja, in sicer zaradi potrebe iskanja nove lokacije odlagališča odpadkov. Prosilec skuša javni interes utemeljiti na podlagi neresničnih podatkov oziroma domnev, ki pa nikakor niso resnične niti podprte z dokazi. Pogodbene cene, po katerih stranski udeleženec opravlja storitve, določene z zgoraj navedenimi pogodbami, niso v neposredni korelaciji z nedokazanimi trditvami prosilca, da naj bi ravno zaradi nizkih cen prišlo do zapolnitve deponije Globoko, zaradi česar naj bi se cene izvajanja javne službe povišale.
3. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo zavezani organi. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
V obravnavanem primeru organ z večino zahtevanih dokumentov razpolaga, vendar pa zatrjuje, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacije o njegovi tržni dejavnosti, ki ne sodi v izvajanje javnopravnih nalog. Iz tega razloga je bilo potrebno v obravnavani zadevi najprej razjasniti vprašanje, v katerem delu je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
4. Organ kot zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja
Organi, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so opredeljeni v 1. členu ZDIJZ, in sicer so to državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru gre za organ, ki je javno podjetje, torej je oseba javnega prava, in kot tak je organ nedvomno zavezanec po določbah ZDIJZ, pri čemer pa je potrebno pojasniti, da je v teoriji in praksi splošno sprejeto, da informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem. Tako je npr. za izvajalce javnih služb značilno, da v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje gospodarske oziroma tržne dejavnosti, niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Subjekt je tako v delu, v katerem opravlja tržno dejavnost (četudi jo opravlja tak subjekt, ki obenem izvaja tudi javno službo oziroma gre za osebo javnega prava) izvzet iz kroga organov zavezancev po 1. odst. 1. čl. ZDIJZ, kakor tudi iz namena ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Podobno je tudi mnenje avtorjev Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 63-64): »V primeru pa, da gre za javni zavod (ali javno podjetje), ki je bil ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki ni javna služba (torej za neke tržne dejavnosti), se zastavlja vprašanje, ali je takšna oseba zavezanec po zakonu, ker je pač oseba javnega prava. Menimo, da je v takšnih primerih ustrezno stališče, da ne gre za zavezance po zakonu, čeprav gre za osebe javnega prava.«
Po pregledu relevantne zakonodaje je Pooblaščenec najprej ugotovil, da je organ (ki je sicer pravna oseba javnega prava) tako izvajalec javne službe kot tudi nosilec javnih pooblastil ter v tem delu nedvomno zavezan za posredovanje informacij javnega značaja.
Narava javnega pooblastila je v tem, da z njim država na posamezen subjekt javnega ali zasebnega prava prenaša del svojih izvirnih (oblastnih, javnih) nalog, ki bi jih morala opravljati sama, vendar je smiselno prepustiti njihovo izvajanje nekomu drugemu. Javno pooblastilo se lahko podeljuje le za takšne (javne) naloge in pravice, ki pomenijo eno izmed oblastnih, avtoritativnih funkcij državne uprave. Od javnega pooblastila je obenem treba razlikovati javno službo, pri kateri gre za izvajanje servisne, storitvene dejavnosti javnega sektorja in ne za izvajanje primarne dejavnosti javnega sektorja, ki se kaže v oblastnem, avtoritativnem urejanju posameznih upravnih področij. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljne pogoje za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje in pogoje za prenehanje.
Pravno podlago za delovanje organa najdemo v Zakonu o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS), ki v 2. členu (zagotavljanje javnih dobrin) določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne (3. člen ZGJS). Republika oziroma lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe v več možnih oblikah, med drugim v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno.
Javne službe s področja varstva okolja določa Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1), ki v 149. členu določa obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, med katere šteje naslednje:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
3. zbiranje komunalnih odpadkov,
4. prevoz komunalnih odpadkov,
5. obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
6. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in
7. urejanje in čiščenje javnih površin.
2. odstavek 149. člena ZVO-1 še določa, da so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb iz prejšnjega odstavka, infrastruktura lokalnega pomena
Pravno podlago za izvajanje javne službe organa nadalje najdemo tudi v več drugih aktih, in sicer Odloku o gospodarskih javnih službah v občini Trebnje (Ur. l. RS, št. 72/95, s spremembami), Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje (Ur. l. RS, št. 54/09, s spremembami), Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šentrupert (Ur. l. RS, št. 62/09), Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Mokronog - Trebelno (Ur. l. RS, št. 44/2009, s spremembami), Pravilniku o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje (Ur. l. RS, št. 41/2010), Odloku o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o. (Ur. l. RS, št. 19/2009, s spremembami) ter Družbeni pogodbi o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o. z dne 27. 7. 2009 (v nadaljevanju Družbena pogodba).
Iz zgoraj omenjene Družbene pogodbe izhaja, da so ustanoviteljice organa Občina Trebnje, Občina Mokronog - Trebelno in Občina Šentrupert. Organ je s to Družbeno pogodbo pooblaščen, da v skladu z zakoni, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb, opravlja dejavnost obveznih lokalnih gospodarskih služb (1. odst. 10. člena). Vsebina dejavnosti gospodarskih javnih služb, ki jih opravlja organ, je podrobneje določena v 7. členu Družbene pogodbe, in sicer organ v okviru javne službe opravlja naslednje dejavnosti:
- oskrba s pitno vodo,
- odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode,
- zbiranje, prevoz, sortiranje in deponiranje komunalnih odpadkov,
- odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
- urejanje in čiščenje javnih površin.
Organ opravlja tudi izrecno naštete dejavnosti komunalnega in stanovanjskega pomena.
Nadalje lahko organ, poleg naštetih dejavnosti, izvaja tudi tržne dejavnosti, in sicer že na podlagi 2. odstavka 10. člena Družbene pogodbe, ki določa, da organ opravlja tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma, ki pripomorejo k izvajanju gospodarskih javnih služb, le-te pa ne pomenijo neposrednega izvajanja dejavnosti (vsebinsko povsem enako določbo vsebuje tudi 2. odst. 10. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o.).
Organ je tudi izvajalec javnih pooblastil, kar izhaja iz 11. člena Družbene pogodbe (vsebinsko enak pa je tudi 11. člen Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o.), ki določa, da organ izvaja tudi javna pooblastila, ki so mu dana z odloki in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, zlasti:
- določa pogoje in daje soglasja k dokumentaciji in dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, ki jih upravlja (glej Odlok o podelitvi javnega pooblastila, Ur. l. RS, št. 19/09),
- prevzema v upravljanje in vzdrževanje novozgrajene ali obnovljene objekte in naprave javne gospodarske komunalne infrastrukture,
- vodi kataster komunalne infrastrukture, ki jo ima v upravljanju.
Kot je že bilo pojasnjeno, informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem. Tako ni nobenega dvoma, da je organ zavezan po ZDIJZ v delu, v katerem izvaja javno službo (oziroma javno pooblastilo), ne pa tudi v delu, v katerem opravlja zasebnopravno oziroma gospodarsko dejavnost, saj je v tem delu podvržen tržnim zakonitostim in tržnemu delovanju. Kljub temu Pooblaščenec ne more mimo dejstva, da ima organ status javnega podjetja (ter s tem osebe javnega prava), osebe javnega prava pa so skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja.
Stališče, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij v delu, v katerem izvaja tržno dejavnost, namreč ne izhaja neposredno iz zakona, pač pa se je tako stališče skladno z namenom samega ZDIJZ izoblikovalo v praksi. Kljub temu pa takšno stališče ne more pomeniti, da je javno podjetje kot pravna oseba javnega prava zavezanec zgolj in samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe (oz. javnih pooblastil, če so le-ta podeljena. Javno podjetje kot oseba javnega prava je namreč zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je namreč v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev.
Kot je že bilo ugotovljeno, delovno področje organa temelji na ZGJS, ki kot eno izmed oblik gospodarskih javnih služb določa med drugimi tudi javno podjetje. Obvezna občinska gospodarska javna služba zbiranja, prevoza in obdelave komunalnih odpadkov je določena v že omenjenem 1. odstavku 149. člena ZVO-1. Isti člen v 2. odstavku nadalje določa, da so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb iz prejšnjega odstavka, infrastruktura lokalnega pomena. Natančneje je ta pojem urejen tudi v Zakonu o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUreP-1), ki v 20. točki 2. člena opredeljuje pojem gospodarska javna infrastruktura, kamor v skladu s to določbo sodijo omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
V 5. členu Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Trebnje je določeno, da poleg obveznih gospodarskih javnih služb iz 4. odstavka tega odloka občina organizira še izvajanje ostalih gospodarskih javnih služb, med drugim gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti.
6. člen Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Trebnje določa, da so infrastrukturni objekti in naprave, potrebne za izvajanje gospodarskih javnih služb v občini tudi objekti in naprave za odstranjevanje in odlaganje komunalnih odpadkov. Nadalje 2. odstavek 7. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje določa, da javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki obsega zbiranje, sortiranje, oddajanje in odlaganje preostankov komunalnih odpadkov na odlagališču za nenevarne odpadke Globoko.
V Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje je v 5. členu (subjekti ravnanja z odpadki) določeno, da je Občina Trebnje po zakonu zadolžena, da organizira in zagotovi pogoje za izvajanje javne službe ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov in izvaja nadzor nad izvajalci javnih služb. Je lastnica/solastnica objektov za ravnanje in odlaganje preostanka komunalnih odpadkov. Po Odloku o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o. izvaja javno službo ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov Komunala Trebnje d.o.o., ki je tudi upravljavec odlagališča za nenevarne odpadke Globoko. Nadalje 2. odstavek 7. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje določa, da javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki obsega zbiranje, sortiranje, oddajanje in odlaganje preostankov komunalnih odpadkov na odlagališču za nenevarne odpadke Globoko.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da je organ upravljavec odlagališča za nenevarne odpadke Globoko, ki kot objekt, potreben za izvajanje javne službe, predstavlja gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v lasti/solasti občin ustanoviteljic organa (navedeno nedvomno izhaja tudi iz 5. odstavka 12. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o., kjer je določeno, da infrastrukturne objekte in naprave, ki so po ZGJS postali last občin, dajejo občine ustanoviteljice s posebno pogodbo v upravljanje javnemu podjetju in ne predstavljajo osnovnega vložka).
Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ kot pravna oseba javnega prava, med drugim upravlja tudi z infrastrukturnim objektom lokalnega pomena, t.j. z odlagališčem za nenevarne odpadke Globoko, ki je objekt, potreben za izvajanje javne službe. Pooblaščenec ocenjuje, da gre pri upravljanju z odlagališčem Globoko za takšno dejavnost, ki je neločljivo povezana z opravljanjem javne službe, hkrati pa je upravljanje ter delovanje takšnega objekta gospodarske infrastrukture podrobno regulirano z več predpisi (ZVO-1, ZPNačrt, ZUreP, Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališča,..). Nobenega dvoma ni, da mora biti javnosti priznana pravica nadzora nad pravilnostjo samega upravljanja z odlagališčem odpadkov ter skladnostjo delovanja odlagališča s splošnimi predpisi in posamičnimi akti (npr. izpolnjevanje okoljevarstvenih zahtev v zvezi z odlaganjem odpadkov, ki so za odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko natančneje zapisane v npr. v Okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča z dne 30. 10. 2007.) Pooblaščenec zaključuje, da gre tudi v delu, v katerem oseba javnega prava, na podlagi javnopravnih predpisov in v interesu javnosti, upravlja z infrastrukturo lokalnega pomena, za izvajanje javnopravnih nalog, zato je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi v tem delu svoje dejavnosti.
Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije ZDIJZ pa je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi in objekti, ki so primarno namenjeni prav izvajanju javne službe. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda (predvsem v delu, kjer se tržno delovanje prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. Pooblaščenec pa na tem mestu opozarja tudi na izjemen pomen dejavnosti gospodarskih javnih služb za državljane (občane), izhajajoč med drugim tudi iz določbe 2. odstavka 2. člena ZGJS, po kateri je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
5. Obstoj zahtevanih dokumentov in izpolnjevanje pogojev za informacijo javnega značaja
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali pri organu obstajajo dokumenti, ki jih zahteva prosilec, in ali ti dokumenti izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec je torej preverjal, ali gre za informacije, ki se nanašajo na opravljanje zgoraj opisanih javnopravnih nalog organa, ali pa gre za informacije, ki se nanašajo (izključno) na opravljanje tržne dejavnosti. Opravljanje obvezne gospodarske javne službe (oziroma drugih javnopravnih nalog) je namreč natančno regulirano z zakoni in predpisi lokalnih skupnosti, izvajanje tržnih dejavnosti pa ni predmet tovrstne regulacije. Organ se je v izpodbijani odločbi št. 213/11 z dne 18. 3. 2011 po navodilih Pooblaščenca izrecno opredelil, da dejavnosti prevzemanja nečistoč odpadkov, ki ostanejo na prebiralnih linijah družbe Papir servis d.o.o., ki so predmet pogodbenega odnosa med organom in družbo Papir servis d.o.o., občine ustanoviteljice niso regulirale kot obvezno gospodarsko javno službo. Pogodbeno razmerje z družbo Papir servis d.o.o. tako po mnenju organa ne sodi v upravljanje obvezne javne gospodarske službe, pač pa sodi v sfero tržnega delovanja organa.
Iz pritožbe prosilca je nadalje moč zaključiti, da tudi prosilec sam ne nasprotuje samemu dejstvu, da gre pri poslovnem razmerju med organom ter družbo Papir servis d.o.o. za izvajanje tržne dejavnosti, meni pa da so v konkretnem primeru izvajanje javne službe, lastništvo deponije Globoko in izvajanje omenjene tržne dejavnosti v takšni meri povezane, da je potrebno dokumente, ki jih zahteva, opredeliti kot informacijo javnega značaja.
Po pregledu relevantnih pravnih podlag in druge dostopne dokumentacije ter oceni trditev strank postopka Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri pogodbenem razmerju med organom in družbo Papir servis d.o.o. dejansko za tržno dejavnost (navedeno izhaja že iz dejstva, da je cena storitev pogodbeno dogovorjena in ni regulirana z javnopravnimi predpisi), da pa se to pogodbeno razmerje v določenem delu neizogibno prepleta z dejstvom, da je organ upravljavec odlagališča Globoko, ki je infrastrukturni objekt lokalnega pomena in kot tak primarno namenjen izvajanju javne službe ravnanja z odpadki. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ugotavljal, pri katerih dokumentih gre za informacije, ki se nanašajo izključno na izvajanje tržne dejavnosti, pri katerih dokumentih pa gre za takšno prepletanje tržne dejavnosti in javnopravnih nalog, da dokumentov ne moremo izključiti iz režima dostopa do informacij javnega značaja.
5. 1. Tehtalni listi
Organ je prosilcu zavrnil dostop do fotokopij vseh tehtalnih listov na tehtnici na vhodu v deponijo Globoko, s podatki o občini dovoza, za vse odložene odpadke, ki so bili pripeljani na deponijo Globoko preko privatne družbe Papirservis d.o.o. in drugih družb, od drugje, iz drugih območij Republike Slovenije, ki niso iz občin Trebnje, Mokronog-Trebelno in Šentrupert, v obdobju od 1. 1. 2008 do 18. 11. 2010.
Pooblaščenec meni, da so informacije, ki izhajajo iz tehtalnih listov v prvi vrsti informacije, ki se nanašajo na odlagališče Globoko in ne neposredno na opravljanje tržne dejavnosti organa. Organ pa z odlagališčem Globoko kot infrastrukturo lokalnega pomena nikakor ne upravlja v zasebnem interesu, zato ima javnost nedvomno pravico izvedeti informacije o odpadkih (količina, vrsta odpadkov, ipd.), ki so pripeljani na odlagališče in se tam zbirajo, in to ne glede na dejstvo, ali odpadki »izvirajo« iz dejavnosti javne službe ali pa je izvor odpadkov v tržni dejavnosti organa. Po oceni Pooblaščenca so povsem logične in smiselne tudi navedbe prosilca, da se z odpadki, ki izvirajo iz tržne dejavnosti organa zapolnjuje odlagalno polje deponije Globoko (ki je v lasti občine), zato se lahko zgodi, da bodo občine morale (iz javnih sredstev) zagotoviti novo lokacijo za odlagališče, kamor bo moč odvažati odpadke. Stranski udeleženec sicer opozarja, da so takšne navedbe prosilca zgolj domneve, ki niso podprte z dokazi, vendar Pooblaščenec pri tem opozarja, da odlagališča odpadkov vsekakor niso »luknje brez dna«, in je povsem na mestu trditev, da se bo tudi odlagališče Globoko v določenem času (ne pa nujno v letu ali dveh) zapolnilo do te mere, da bo treba iskati alternativne rešitve. Vsekakor je po oceni Pooblaščenca nujno in v skladu z namenom ZDIJZ omogočiti javnosti nadzor nad upravljanjem in posledično tudi zmogljivostjo posameznega odlagališča odpadkov, prav takšne informacije pa (med drugimi) izhajajo (tudi) iz tehtalnih listov, ki jih zahteva prosilec.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do fotokopij tehtalnih listov na tehtnici na vhodu v deponijo Globoko. V konkretnem primeru prosilec zahteva tehtalne liste za vse odložene odpadke, ki so bili pripeljani na deponijo Globoko preko privatne družbe Papir servis d.o.o. in drugih družb, od drugje, iz drugih območij Republike Slovenije, ki niso iz občin Trebnje, Mokronog-Trebelno in Šentrupert, v obdobju od 1. 1. 2008 do 18. 11. 2010. Pri tem je potrebno opozoriti, da vse informacije, ki so navedene na tehtalnih listih, ne predstavljajo informacij javnega značaja, saj niso neposredno povezane s samim delovanjem odlagališča in tako ne služijo nadzorni funkciji ZDIJZ. Po oceni Pooblaščenca so to podatki o naročniku/plačniku ter podatkih, ki se nanašajo nanj (ne glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo), podatki o podjetju/prevozniku, vozniku (ter podatkih, ki se nanašajo nanj), podatek o registrski številki vozila ter ime in priimek in lastnoročni podpisi tehničarja in voznika. Te podatke bo moral organ ob posredovanju fotokopij tehtalnih listov prosilcu, iz dokumentov izločiti.
5. 2. Pogodbe s Papirservisom
Organ je prosilcu nadalje zavrnil dostop do fotokopij pogodb s Papirservisom, ki jih je prosilec opredelil s št. 760/2009, 100/2009, 632/2009, 78/2009, 116/2009, 12/2009, 576/2010, 108/2010, 341/2010, 69/2010, 211/2010, 42/2010, ter vse druge morebitne fotokopije pogodb s Papirservisom.
Na ogledu in camera dne 27. 1. 2011 je bilo razjasnjeno, da v zvezi s tem delom prosilčeve zahteve obstaja 5 pogodb z družbo Papir servis d.o.o., toliko jih je namreč organ sklenil v obdobju od 2008 do 2010, do neujemanja s številkami v prosilčevi zahtevi pa je prišlo zaradi tega, ker je prosilec navajal tudi številke spremnih dopisov, s katerimi je organ poslal pogodbe.
Tekom postopka je bilo tako ugotovljeno, da organ razpolaga z naslednjimi pogodbami, ki ustrezajo prosilčevi zahtevi:
- pogodba št. 12/09,
- pogodba št. 632-78/09,
- pogodba št. 100/09,
- pogodba št. 69/10,
- aneks št. 108/10.
Ker druge pogodbe ne obstajajo, je potrebno prosilčevo zahtevo v tem delu zavrniti že zaradi neobstoja dokumentov.
Nadalje pa je Pooblaščenec presojal, ali zahtevane pogodbe predstavljajo informacije javnega značaja. Pooblaščenec je ugotovil, da se pogodbe nanašajo na dovoz odpadkov na deponijo Globoko, zato je Pooblaščenec (na podlagi v prejšnjih točkah že predstavljenih argumentov) presodil, da gre v večjem delu pogodb za informacije javnega značaja. 4. in 5. člen vseh navedenih pogodb ter 2. člen navedenega aneksa pa se nanašajo na obračun in plačilo storitev, ki je stvar pogodbenega dogovora in kot informacija spada v izključno tržno sfero delovanja organa, zato navedeni členi ne predstavljajo informacije javnega značaja.
Pooblaščenec zaključuje, da informacijo javnega značaja predstavljajo naslednji deli zahtevanih dokumentov:
- pogodba št. 12/09, razen 4. in 5. člena pogodbe,
- pogodba št. 632-78/09, razen 4. in 5. člena pogodbe,
- pogodba št. 100/09, razen 4. in 5. člena pogodbe,
- pogodba št. 69/10, razen 4. in 5. člena pogodbe,
- aneks št. 108/10, razen 2. člena pogodbe.
5. 3. Fotokopije računov, fotokopija konto kartice prihodkov od Papirservisa, fotokopija kartice kupca, cena za odložene odpadke
Organ je prosilcu zavrnil tudi dostop do fotokopij računov in fotokopije konto kartice prihodkov od Papirservisa, ter fotokopije kartice kupca, in informacije o ceni za odložene odpadke, zaračunane skupaj v letih 2008, 2009, 2010 od 1. 1. 2008 do 18. 11. 2010.
Organ je že na ogledu in camera z dne 27. 1. 2011 pojasnil, da s konto kartico prihodkov od Papirservisa ne razpolaga, ker se kartice prihodkov ne vodijo skupaj. Ker zahtevani dokument ne obstaja, je zahtevo prosilca v tem delu treba zavrniti.
Glede preostalih v tej podtočki navedenih dokumentov je Pooblaščenec ocenil, da gre za podatke, ki se nanašajo izključno na tržno dejavnost organa, saj gre pri vseh dokumentih za podatke, ki vsebujejo informacije o ceni dogovorjenih storitev med organom in družbo Papir servis d.o.o.. Tako dogovorjena cena ni regulirana z javnopravnimi predpisi, ni konkretno povezana z upravljanjem ter delovanjem odlagališča Globoko, zato zahtevani dokumenti ne morejo biti podvrženi režimu dostopa do informacij javnega značaja. V tem delu se torej zahteva prosilca v celoti zavrne.
6. Specifika glede dostopa do okoljskih podatkov v povezavi z določilom 2. točke 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost)
Ker je Pooblaščenec v prejšnji točki te odločbe ugotovil, da informacije javnega značaja predstavljajo le določeni deli tehtalnih listov in zahtevanih pogodb, je v nadaljevanju presojal le, ali je pri tako opredeljenih dokumentih morda prisotna katerakoli izmed v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ opredeljenih izjem od prostega dostopa.
Najprej je potrebno ugotoviti, da tako organ kot stranski udeleženec zatrjujeta, da gre pri zahtevanih dokumentih za izjemo iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost in bi nastala škoda, če bi se z zahtevanimi dokumenti seznanile tretje osebe.
Pri tem Pooblaščenec opozarja na 2. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe 1. odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ z novelo iz leta 2005 (Ur. l. RS, št. 61/2005), ta sprememba pa je bila posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija je namreč rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 305). Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi ZVO-1, ki v 13. členu določa, da so okoljski podatki javni.
Na podlagi navedenega se Pooblaščenec ni spuščal v presojo, ali informacije, za katere je bilo v tem postopku ugotovljeno, da predstavljajo informacije javnega značaja, izpolnjujejo zakonske pogoje, po katerih bi lahko bili opredeljeni kot poslovna skrivnost. Popolnoma jasno je namreč, da gre za podatke, ki se nanašajo na odpadke, glede teh pa ne velja nobena izmed izjem od prostega dostopa, ki so naštete v 1. členu ZDIJZ, torej tudi izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ne pride v poštev.
7. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Institut delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, pomeni, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki niso prosto dostopne in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Pooblaščenec je na tej podlagi organu naložil, naj iz dokumentov, ki samo deloma predstavljajo informacijo javnega značaja (ker je njihova vsebina le v določenem delu povezana z javnopravnimi nalogami) in so natančno opredeljeni v 5. točki te odločbe, izloči vse informacije, ki ne izpolnjujejo kriterijev za informacijo javnega značaja.
8. O erga omnes učinku v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja
Ob vsem navedenem Pooblaščenec ne more mimo pritožbenih navedb prosilca, da je nerazumljivo, da prosilec kot župan, ki zastopa in predstavlja občino, nima vpogleda v listine, ki so bistvenega pomena za odločanje in strategije razvoja komunalne dejavnosti tako v delu, ki se nanaša na opravljanje javne službe kakor tudi v delu, ki se nanaša na izvajanje tržne dejavnosti. Prav tako prosilec navaja, da upravičenost do dostopa do zahtevanih dokumentov utemeljujejo tudi določila 48. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trebnje d.o.o., da ima vsaka ustanoviteljica pravico biti seznanjena s poslovanjem podjetja, ter da jim je direktor dolžan omogočiti vpogled v dokumentacijo.
V tej zvezi Pooblaščenec pojasnjuje, da se v tem postopku odloča o dostopu do informacij javnega značaja, zato je potrebno upoštevati t.i. erga omnes učinek dostopa, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec in je obenem predstavnik ustanoviteljice organa. V sporna razmerja med organom, kot javnim podjetjem in občino, kot eno izmed njegovih ustanoviteljic, se namreč Pooblaščenec v skladu z načelom zakonitosti ne more in ne sme vmešavati in jih bodo morali organ in občine ustanoviteljice rešiti tekom drugih (pravnih) poti.
9. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga in so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilcu posredovati naslednje dokumente:
- fotokopije tehtalnih listov na tehtnici na vhodu v deponijo Globoko za vse odložene odpadke, ki so bili pripeljani na deponijo Globoko preko privatne družbe Papir servis d.o.o. in drugih družb, od drugje, iz drugih območij Republike Slovenije, ki niso iz občin Trebnje, Mokronog-Trebelno in Šentrupert, v obdobju od 1. 1. 2008 do 18. 11. 2010. Organ mora iz tako opredeljenih dokumentov izbrisati vse podatke o naročniku/plačniku (ne glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo), vse podatke o podjetju/prevozniku, vse podatke o vozniku, podatek o registrski številki vozila ter imena in priimke ter lastnoročne podpisi tehničarja in voznika.
- pogodbo med organom in družbo Papir servis d.o.o. ,št. 12/09, pri čemer mora izbrisati 4. in 5. člen pogodbe,
- pogodbo med organom in družbo Papir servis d.o.o., št. 632-78/09, pri čemer mora izbrisati 4. in 5. člen pogodbe,
- pogodbo med organom in družbo Papir servis d.o.o., št. 100/09, pri čemer mora izbrisati 4. in 5. člen pogodbe,
- pogodbo med organom in družbo Papir servis d.o.o., št. 69/10, pri čemer mora izbrisati 4. in 5. člen pogodbe,
- aneks, sklenjen med organom in družbo Papir servis d.o.o., št. 108/10, pri čemer mora izbrisati 2. člen aneksa.
Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih dni od prejema te odločbe. V preostalem delu pa je Pooblaščenec prosilčevo zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da organ bodisi z dokumenti ne razpolaga bodisi zahtevani dokumenti (deli dokumentov) ne predstavljajo informacij javnega značaja.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke