Prosilec - Občina Moravče
+ -Številka: 090-74/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilke, ki je od organa zahtevala vpogled v avtentični Uradni vestnik, kjer je dikcija nastanka Statuta Občine Moravče, ki ga je župan dal v presojo Ustavnemu sodišču. Pooblaščenec je tekom postopka ugotovil, da je bilo v presojo ustavnemu sodišču podano prečiščeno besedilo Statuta Občine Moravče, ki pa ni bilo nomotehnično pravilno, zato ne moremo govoriti o "avtentični obliki". Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilki pokazal vse verzije Statuta, s katerimi dejansko razpolaga, zato je prosilkino pritožbo zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-74/2011
Datum: 14. 6. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Občine Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-002/2011-4 z dne 1. 4. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 17. 2. 2011 na organ naslovila zahtevo za vpogled v avtentični Uradni vestnik, kjer je dikcija nastanka Statuta Občine Moravče (v nadaljevanju Statut), ki ga je župan dal v presojo Ustavnemu sodišču. Dne 18. 3. 2011 je prosilka pri Pooblaščencu vložila pritožbo zaradi molka organa, iz katere je razvidno, da prosilka želi vpogled v original Uradnega vestnika Občine Moravče št. 1/95, ki naj bi bil prvi kot podlaga za Statut organa.
Pooblaščenec je dne 18. 3. 2011 z dopisom št. 0900-56/2011/2 organ pozval zaradi molka v zadevi dostopa do informacij javnega značaja. Odgovor organa je Pooblaščenec prejel dne 23. 3. 2011, v odgovoru pa je organ navedel, da je na seji Nadzornega odbora dne 9. 3. 2011 javna uslužbenka Nadzornemu odboru predložila na vpogled originalna Uradna vestnika Občine Moravče, v katerih je bil objavljen Statut Občine Moravče iz leta 1995 in spremembe v letu 1998.
Na navedbe organa je prosilka odgovorila, da je dne 9. 3. 2011 lahko vpogledala le v fotokopije Uradnega vestnika, ne pa v original, kot je to zahtevala.
Organ je dne 1. 4. 2011 izdal odločbo št. 090-002/2011-4, s katero je zahtevo prosilke za vpogled v originale zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da je organ prosilki omogočil vpogled v Uradna vestnika št. 1/95 in 7/98, s katerima razpolaga. Za organ je originalni uradni vestnik tisti uradni vestnik, ki ga je prosilka dobila na vpogled. Uradni vestnik Občine Moravče št. 1/95 (to je prvi Uradni vestnik Občine Moravče) ima torej organ le v obliki, ki je bil dan prosilki na vpogled. Enako velja tudi za Uradni vestnik št. 7/98. Glede na to, da organ z drugo obliko Uradnih vestnikov št. 1/95 in 7/98 ne razpolaga, se zahtevek prosilke do vpogleda v original Uradna vestnika v celoti zavrne.
Zoper predmetno odločbo je prosilka dne 15. 4. 2011 pri organu vložila pritožbo. Prosilka je v pritožbi navedla, da je dne 9. 3. 2011 javna uslužbenka na sejo Nadzornega odbora dostavila dva »fascikla« zelene barve A5 format. Po vpogledu je bilo s strani Nadzornega odbora ugotovljeno, da gre za fotokopiji. Na sejo je uslužbenka prinesla uradne vestnike, ki jih je dobila od občinske uprave. Nadalje je prosilka zapisala, da je tudi direktor občinske uprave zapisal, da so samo na občini krožile tri različice besedila Statuta, ena izmed njih je bila tudi poslana na Ustavno sodišče RS, ki pa je županovo presojo zavrglo. Statut, ki ga je župan dal v presojo Ustavnemu sodišču v 73. členu govori o »Premoženju in financiranju občine«, v 4. odstavku pa »odsvojitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta«. Navedeni statut ima žig Občine Moravče, spodaj pripis »neuradno prečiščeno besedilo« in vsebuje tudi vse popravke do vključno Uradnega vestnika Občine Moravče št. 7/98, z dne 28. 12. 1998 in je zlepljen. Drugi statut, ki so ga svetniki dobili ob nastopu svojega mandata, prav tako pa tudi člani Nadzornega odbora, v 73. členu govori o Občinskih javnih službah in ima samo tri odstavke. Navedeni statut je vezan v spiralo in ima priložene v nadaljevanjih vse popravke, zadnji popravki Uradnega vestnika Občine Moravče 7/98 datirajo z dne 21. 12. 1998. Glede na navedeno prosilka še vedno vztraja, da mora obstajati original Uradnega vestnika št. 1/95, ki je podlaga Statutu, ki je za vse enak, torej za dajanje v presojo, svetnikom za njihovo delo, članom Nadzornega odbora in tudi občinski upravi, da v eni občini delajo vsi po enakih predpisih in ne po trenutnem navdihu, kakor komu paše. Posledično je pri organu prihajalo do različnih tolmačenj glede Statuta in do velikih zapletov, zato prosilka vztraja, da je njena zahteva za vpogled v Uradni vestnik Občine Moravče št. 1/95 in št. 7/98 upravičena in tudi v celoti utemeljena. Prosilka še navaja, da je bil zadnji velik zaplet pri glasovanju za sprejem rebalansa proračuna dne 7. 7. 2010, ko je bilo na seji prisotnih 11 svetnikov od 14 in je za rebalans glasovalo 5 svetnikov. Župan je razglasil, da rebalans ni sprejet, dne 16. 7. 2010 pa je ta isti rebalans objavil v Uradnem vestniku Občine Moravče št. 3/2010.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 15. 4. 2011.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 8. 6. 2011 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera uvodoma pojasnil, da je bil Statut Občine Moravče objavljen v Uradnem vestniku št. 1/95, nadalje pa so bile v kasnejših Uradnih vestnikih objavljene spremembe in dopolnitve Statuta. Leta 1998 je nekdo pri organu pripravil neuradno prečiščeno besedilo Statuta (več verzij), naknadno pa je bilo ugotovljeno, da te verzije besedila Statuta niso bile pravilne (niso bile upoštevane vse spremembe, členi so bili preštevilčeni,..). Ena od teh nepravilnih verzij je bila podana tudi v presojo Ustavnemu sodišču. Sporni člen (ki je bil dan v presojo), je bil črtan že leta 1998, torej že pred presojo Ustavnega sodišča (Ustavno sodišče je o zadevi odločalo leta 2009). Glede na nastalo situacijo je bilo leta 2009 pri organu ob upoštevanju nomotehničnih pravil pripravljeno novo neuradno prečiščeno besedilo statuta, organ pa je ob pripravljanju novega neuradnega prečiščenega besedila upošteval besedilo Statuta, objavljenega v Uradnem vestniku št. 1/95 ter vse nadaljnje spremembe in dopolnitve. Organ je pojasnil, da so bile prosilki pokazane vse verzije statuta, s katerimi organ razpolaga, prav tako pa si jih je ogledal Pooblaščenec, pri čemer je ugotovil, da se Uradni vestnik št. 1/95, pri organu nahaja v obliki fascikla velikosti A5, kasnejši Uradni vestniki pa so tudi v obliki vezanih knjig. Prav tako pri organu obstajajo neuradne prečiščene verzije statuta, ki so vezane v spiralo. Organ je Pooblaščencu še isti dan po elektronski verziji posredoval različne verzije statutov, s katerimi razpolaga tudi v elektronski obliki, saj jih je zaradi nastale situacije pretvoril tudi v elektronsko obliko.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. V konkretnem primeru prosilka zahteva vpogled v original Uradnega vestnika Občine Moravče št. 1/95, ki naj bi bil prvi kot podlaga za Statut občine. Nobenega dvoma ni, da mora imeti vsaka občina svoje uradno glasilo, za objavo sprejetih aktov, kar izhaja že iz 66. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS), kjer je določeno, da se statut in drugi predpisi občine objavijo v uradnem glasilu. Tako gre nedvomno za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa.
3. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja
Pooblaščenec v tej točki uvodoma pojasnjuje, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
Ker je bila prosilkina zahteva z izpodbijano odločbo zavrnjena, je bilo najprej treba ugotoviti, ali se informacija, ki jo zahteva prosilka, nahaja v materializirani obliki oziroma, ali organ z zahtevano informacijo sploh razpolaga. Pri tem je Pooblaščenec izhajal iz dikcije prosilkine zahteve, iz katere izhaja, da želi vpogledati v originalni izvod Uradnega vestnika, kjer je bil objavljen Statut, sprejet ob ustanovitvi organa oziroma, da želi vpogledati v originalni Uradni vestnik, kjer je objavljeno besedilo Statuta, ki je bilo posredovano v presojo Ustavnemu sodišču. Prosilkina zahteva je tako po mnenju Pooblaščenca posledica problema, ki je nastal pri organu, ker se je pri delu organa uporabljalo več (napačnih) verzij Statuta.
Potrebno je poudariti, da se v Uradnem vestniku kot uradnem glasilu občine objavljajo sprejeti akti (tudi Statut) v njihovem izvirnem besedilu, prav tako pa vse sprejete spremembe ter dopolnitve teh aktov. V uradnem glasilu se nadalje objavljajo tudi uradna prečiščena besedila aktov. Ob tem je potrebno pojasniti pojma »uradno prečiščeno besedilo« ter »neuradno prečiščeno besedilo. Teorija navaja, da lahko zaradi večjega števila sprememb, postane besedilo zakona nepregledno, uporaba zakona pa težja in manj zanesljiva. V takšnih primerih se običajno določi in v uradnem glasilu (listu) objavi uradno prečiščeno besedilo zakona. Ker je uradno prečiščeno besedilo avtentično, je veljavno in uporabno kot pravni vir. Postopek in pristojnost za določitev (izdelavo) in objavo takih besedil morata biti pravno urejena in jasno določena. Vsaka druga besedila in objave zakonov, ki so pripravljena in izdana izven tako določenih in predpisanih okvirov, niso uradna prečiščena besedila, nimajo pravne veljavnosti in pomena uradnega prečiščenega besedila in tudi ne smejo biti nikjer tako označena; prav in korektno pa je, da so taka besedila označena kot »neuradno prečiščeno besedilo«, če sicer s svojo strokovno kvaliteto in točnostjo to oznako zaslužijo. Ni dopustna uradna uporaba neuradnega prečiščenega besedila, na kar opozori dejstvo, da takšna besedila niso objavljena v uradnem glasilu (listu).
Uradno prečiščeno besedilo Statuta organa nikoli ni bilo pripravljeno (in posledično nikoli objavljeno v Uradnem vestniku), je pa bilo po navedbah organa v letu 1998 pripravljenih več verzij neuradnega prečiščenega besedila Statuta, ki naj bi predstavljale interni pripomoček za delo organa. Omenjena neprečiščena besedila so se pri organu uporabljala vse od leta 1998 pa do leta 2009, ko je bilo ugotovljeno, da so te različice Statuta, nomotehnično ter tudi vsebinsko napačne. Zaradi večletne uporabe napačnega besedila Statuta je, kot je na ogledu in camera pojasnil tudi organ, prišlo do situacije, ko je bila v presojo Ustavnemu sodišču posredovana pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe, ki v času, ko je bila vložena predmetna pobuda, sploh ni veljala več, t.j. 4. odstavka 73. člena Statuta Občine Moravče. Po tej določbi je odsvojitev nepremičnin v lasti občine mogoča, kadar se zanjo opredelita dve tretjini članov občinskega sveta.
Pooblaščenec je po natančnem pregledu dokumentacije, ki mu jo je organ posredoval po elektronski pošti, ugotovil, da je takšno določbo (da je odsvojitev nepremičnin v lasti občine mogoča, kadar se zanjo opredelita dve tretjini članov občinskega sveta) nedvomno vseboval 4. odstavek 77. člena Statuta, objavljenega v Uradnem vestniku št. 1/95 (izvirno besedilo statuta), ta določba pa je bila spremenjena konec leta 1998, ko je bilo na 48. seji Občinskega sveta Občine Moravče med drugim sprejeto, da se črta 4. odstavek 77. člena Statuta. Pri nadaljnjem pregledu dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da ena izmed različic neuradnega prečiščenega besedila Statuta (iz decembra 1998), takšno določbo vsebuje v 4. odstavku 73. člena.
Navedeno privede do zaključka, da besedilo Statuta, katerega določba je bila dana v presojo Ustavnemu sodišču, ni uradno prečiščeno besedilo statuta, saj nikoli ni bilo objavljeno v Uradnem vestniku, poleg tega pa je to besedilo tako vsebinsko kot tudi oblikovno napačno, saj je bilo pripravljeno ob neupoštevanju vseh sprejetih sprememb besedila Statuta, predvsem pa ob neupoštevanju pravil nomotehnike (npr. preštevilčenje členov), kar je potrdil tudi sam organ. Pooblaščenec tako ugotavlja, da dokument, ki ga prosilka zahteva, torej avtentični Uradni vestnik, kjer je dikcija nastanka Statuta Občine Moravče, ki ga je župan dal v presojo Ustavnemu sodišču, ne obstaja, niti po logiki stvari nikoli ni obstajal, saj je bila določba Statuta, ki jo je župan dal v presojo Ustavnemu sodišču, zapisana v besedilu statuta, ki je bilo (pomanjkljivo) pripravljeno kot delovni pripomoček organa.
Edino uradno besedilo Statuta Občine Moravče je torej tisto, ki je objavljeno v Uradnem vestniku št. 1/95, ki pa ga je seveda potrebno brati skupaj z vsemi njegovimi spremembami in dopolnitvami. Nobenega dvoma pa ni, da organ razpolaga z vsemi Uradnimi vestniki Občine Moravče, od prvega izdanega s številko 1/95, kjer je objavljeno izvirno besedilo Statuta, do vseh nadaljnjih, kjer so objavljene tudi vse sprejete spremembe ter dopolnitve tega besedila Statuta. Vpogled v izvode Uradnih vestnikov, s katerimi organ razpolaga, je bil omogočen tudi prosilki, kar ne nazadnje potrjuje tudi sama, vendar pa nadalje trdi, da je lahko vpogledala zgolj v fotokopijo Uradnega vestnika, sama pa si želi vpogledati v original. Izvod Uradnega vestnika št. 1/95, ki je bil dan na vpogled prosilki, si je na ogledu in camera ogledal tudi Pooblaščenec, ki je ugotovil, da gre izvod Uradnega vestnika v črno-beli barvi, listi pa so vloženi v fascikel velikosti A5. Iz pokazanega dokumenta nedvomno izhaja, da gre za Uradni vestnik Občine Moravče št. 1/95. Organ je nadalje Pooblaščencu zatrdil, da je ta oblika dokumenta, edina oblika zahtevanega dokumenta, s katero organ razpolaga.
Pooblaščenec ni našel razumnega dvoma v navedbe organa, saj ni dobil občutka, da bi mu organ kaj prikrival. Pooblaščenec si je na ogledu in camera lahko ogledal obstoječe verzije Statutov, s katerimi organ razpolaga, prav tako pa Pooblaščenec ugotavlja, da se je vprašanje »katera je prava verzija Statuta Občine Moravče« očitno pojavilo zato, ker je med občinskimi uslužbenci, svetniki in drugimi več let krožilo več (napačnih) različic statuta, ena od teh pa je bila celo dana v presojo Ustavnemu sodišču. Organ se nastale situacije nedvomno zaveda, je ne skriva, in je po ugotovitvi nepravilnosti leta 2009 tudi pripravil novo neuradno prečiščeno besedilo Statuta, kjer so upoštevane vse spremembe, predvsem pa je pripravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Pooblaščenec pa ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja niti nima pristojnosti, da bi se spuščal v podrobno presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali bi organ zahtevane dokumente (v neki drugačni obliki) moral imeti. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo oziroma dostop do informacij v obliki, v kateri obstajajo.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilke, pa ji vpogled vanj še ne bi bil omogočen, zato je zahtevo prosilke zavrnil.
4. Zaključek
Ker organ z zahtevanimi dokumenti v takšni obliki, kot to zahteva prosilka, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilke zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka