Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-73/2011/12
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval specifikacijo stroškov za postavitev zapornic in ceno dovolilnice za naselje BS3 v Ljubljani. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da zahtevane informacije nima, podatki, s katerimi pa razpolaga, pa bi lahko bili napačno razumljeni. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti o specifikaciji stroškov dovolilnic nahajajo pri organu, čeprav ne gre za samo en dokument z nazivom specifikacija stroškov, ampak je bila cena izračunana na podlagi več dejavnikov. Pooblaščenec je med izjemami prostega dostopa po ZDIJZ ugotavljal obstoj poslovne skrivnosti in osebnih podatkov. Pooblaščenec je ugotovil, da pri zahtevanih dokumentih ne gre za poslovno skrivnost, vsebujejo pa varovane osebne podatke. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in prosilcu omogočil delni dostop (brez varovanih osebnih podatkov).
ODLOČBA
Številka: 090-73/2011/12
Datum: 5. 9. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 371-1063/2010-28 z dne 10. 2. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 14. 2. 2011 se ugodi in odločba Mestne občine Ljubljana št. 371-1063/2010-28 z dne 10. 2. 2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati:
- fotokopijo zapisnika 2. sestanka predstavnikov etažnih lastnikov v naselju BS3 z dne 22. 10. 2010 (2 strani), pri čemer mora organ prekriti:
• na 1. strani:
v drugi vrsti besedila zapisnika ime in priimek predsednice nadzornega odbora Vojkove ceste 73;
• na 2. strani:
v besedilu zapisnika sklepa št. 3 ime in priimek članov Koordinacijskega odbora za parkiranje v BS3 (navedeni v sedmih alinejah);
v zadnji vrstici besedila ime, priimek in podpis zapisnikarjev.
- fotokopijo predloga za obravnavo na seji Mestnega sveta MOL št. 007-19/2011-1 z dne 25. 5. 2011 – naslov: Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o cestnoprometni ureditvi s predlogom za hitri postopek (25 strani),
- fotokopijo ponudbe oziroma rekapitulacije podjetja KPL d.d. za ureditev uvozov na parkirišča na Reboljevi, Trebinjski, Maroltovi in Puhovi ulici z dne 5. 4. 2011, pri čemer mora organ prekriti:
• na 1. strani:
ime in priimek zaposlene v podjetju KPL d.d., ki je pripravila ponudbo.
- fotokopijo ponudbe podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. MOL-u za zaporo ulic BS3, št. AŽ50017-10 z dne 15. 12. 2010 s pripadajočo rekapitulacijo del glede naselja BS3 št. :
• AŽ50007-5-11,
• AŽ50007-1-11,
• AŽ50017-10,
• AŽ50007 3-11,
• AŽ50007-4-11.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 14. 1. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ na elektronski naslov pošlje informacijo oziroma podatek o stroških postavitve zapornic v stanovanjskem naselju BS-3, stroških letne dovolilnice za parkiranje ter obrazložitev:
- kako je organ prišel do cene na posameznega občana oziroma
- ceno za eno parkirno mesto.
Organ je dne 10. 2. 2011 izdal odločbo številka 371-1063/2010-28, s katero je zahtevo prosilca z dne 14. 1. 2011 v celoti zavrnil.
Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da MOL v trenutku podane zahteve ni razpolagala s podatki o specifikaciji stroškov za postavitev zapornic in izdajo dovolilnic za parkiranje v stanovanjskem naselju BS (ni imela informacije o skupnem strošku, kakor tudi ne informacije o ceni za eno osebo). MOL je s strani Javnega podjetja Ljubljanske tržnice in parkirišča d.o.o. in koncesionarja KPL d.d., ki dela izvajata, prejela le projektantski predračun, ki pa nikakor ni končni strošek, saj se šele po končani izvedbi naredi končni izračun, ki pa je lahko višji ali nižji od projektantskega predračuna. Prav tako bo iz končnega računa mogoč izračun stroška na eno osebo oziroma za vsakega prejemnika kartice. Na osnovi ocene stroškov, vlog 2500 stanovalcev in lastnikov poslovnih prostorov v BS3 ter cene kartice, so oblikovali samo okvirno ceno za vsakega imetnika kartice. Pojasnjujejo, da bo končna cena oblikovana šele po vzpostavitvi uvozov s sistemom pristopne kontrole. Izgradnja tega sistema, ki bo omogočala pristop le stanovalcem in lastnikom poslovnih prostorov, je v solastnini vseh lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov, Mestna občina Ljubljana pa bo zgrajeno infrastrukturo upravljala.
Organ v obrazložitvi navaja še, da bi projektantski predračuni bili lahko v primerjavi s končnimi narobe razumljeni, poudarja pa še, da se dela izvajajo na zahtevo večine stanovalcev BS3. Po končnem izračunu vseh stroškov in prejetih računih izvajalcev bodo ti na razpolago vsem zainteresiranim.
Prosilec je dne 14. 2. 2011 pri organu vložil pritožbo.
Organ jo je dne 15. 4. 2011 na podlagi 245. člena ZUP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopil v nadaljnjo obravnavo Pooblaščencu.
Prosilec v pritožbi izraža svoje mnenje glede načelnice MOL in njenega dela pri organu. Navaja tudi, da se sam ukvarja z javnimi razpisi, zato meni, da je odgovor organa zavajajoč. Poudarja, da ga še vedno zanima specifikacija stroškov, obrazložitev cene na posameznika in kam bo šel višek denarja.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 5. 7. 2011, v prisotnosti Irene Razpotnik, načelnice Oddelka za gospodarske dejavnosti MOL - zaposlena pri organu (javna uslužbenka), opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu pojasnil, da so do cene 100 EUR za dovolilnico in kartico prišli na podlagi predhodnih izkušenj, projektantskih predračunov podjetij Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. in KPL d.d. ter števila stanovalcev - prejemnikov kartic. Predvidevali so, da je stanovalcev med 2900 in 3100. Tudi iz zapisnika drugega sestanka predstavnikov etažnih lastnikov z dne 22. 10. 2010 je razvidno, da so etažni lastniki v BS3 soglašali s ceno 100 EUR za vsako izdano kartico. Organ Pooblaščencu izroči tudi fotokopijo tega zapisnika.
V predlogu prometne ureditve je tudi projektantski predračun obeh podjetij, vendar pa so se po končanih delih ugotovili realni stroški, ki pa so precej nižji od predvidenih, kar je razvidno tudi iz rekapitulacije KPL d.d. in LPT d.o.o. Predmetne rekapitulacije in projektantski predračun je organ že posredoval Pooblaščencu 15. 4. 2011.
Organ pojasni, da skupna vrednost del znaša 326.489,31 EUR. V mesecu juliju 2011 se bodo razdelile položnice in po prejetju plačila 100 EUR bo razvidno, ali bo to zadostovalo za pokritje stroškov investicije. Do 5. 7. 2011 nobeden upravičenec do kartice ni plačal še ničesar, kljub temu, da so začele zapornice delovati že 4. 3. 2011.
Organ pojasni še, da je v MOL praksa, da je vrednost dovolilnice oz. kartice za parkiranje 100 EUR na leto. Bolj natančne specifikacije stroškov za dovolilnico organ ne izkaže, Pooblaščenec pa ob pregledu vseh dokumentov, ki se nanašajo na izgradnjo zapornic v BS3 in specifikacijo vseh stroškov v zvezi z izgradnjo, ne najde drugih dokumentov (razen teh, o katerih je govora v prejšnjih odstavkih), ki določajo oziroma specificirajo ceno 100 EUR za dovolilnico.
Z drugimi dokumenti, ki bi še natančneje izkazovali specifikacijo stroškov za dovolilnice, organ ne razpolaga.
Organ dodatno pojasni, da bo od 1. 7. 2011 veljal Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o cestno prometni ureditvi, ki v 17. členu določa, da se ob izdaji parkirne dovolilnice plača letna taksa v enkratnem znesku 100 EUR.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o načelnici in njenem delu pri organu, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilec v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje o načelnici, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 14. 1. 2011. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na dejstvo, da je posredovanje predračuna dovolj, da mu organ sporoči specifikacijo stroškov.
Pooblaščenec dodaja še, da je prosilec v pritožbi navedel, da ga zanima, kam bo šel višek denarja. To vprašanje predstavlja novo zahtevo, do katere se Pooblaščenec v tem pritožbenem postopku ni opredeljeval, ker ta zahteva ni bila predmet odločanja organa v izpodbijani odločbi št. 371-1063/2010-28 z dne 10. 2. 2011, zato tudi ne more biti predmet tega pritožbenega postopka pred Pooblaščencem.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Upoštevaje navedeno je organ nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
3. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Pooblaščenec je ob pregledu dokumentacije, ki mu jo je poslal in izročil organ ugotovil, da gre med drugim za ponudbi dveh podjetij, ki vsebujeta kalkulacije in izračune cene njihovega dela in materiala.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe Pooblaščenca na pravice in pravne koristi tretjih subjektov je organ po določilu 43. in 44. člena ZUP, družbi KPL d.d. in Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. pozval v postopek, da se izjasnita o tem, ali prijavljata stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njiju predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
V pritožbeni postopek sta kot stranska udeleženca vstopili obe pozvani družbi.
KPL d.d. je v odgovoru dne 15. 7. 2011 sporočila, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi in navedel, da določilo prvega odstavka 309. člena ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s posebnim sklepom. Tak sklep je zakoniti zastopnik stranskega udeleženca sprejel 21. 8. 2007. Po navedenem sklepu se za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, ki se nanašajo na tržni položaj in aktivnosti družbe glede nastopanja družbe na domačem in tujem trgu, kupce in dobavitelje ter planske in prodajne kalkulacije, kamor je šteti tudi ponudbe dane z namenom sklenitve pogodbe, pod pogoji iz ponudbe. Samo razkritje podatkov v fazi pred sklenitvijo pogodbe bi lahko povzročilo izgubo posla in posledično materialno škodo. KPL d.d. v dopisu dodaja, da ker sta bili v danem primeru ponudbi podani MOL in v kolikor so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, KPL d.d. razkritju podatkov ne nasprotuje. Dopisu je KPL d.d. priložil tudi Sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 21. 8. 2007, ki ga je na podlagi Pravilnika o zaupnih podatkih sprejela Uprava KPL d.d..
Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. je v dopisu z dne 7. 7. 2011 št. 3091/11-dk/sl navedlo, da zahtevane informacije: ponudba MOL-u za zaporo ulic BS 3, št. AŽ50017-10 z dne 15. 12. 2010, rekapitulacija (ponudba) del glede naselja BS 3 št. : AŽ50007-5-11, AŽ50007-1-11, AŽ50017-10, AŽ50007 3-11, AŽ50007-4-11, za njihovo družbo ne predstavljajo nobene izmed enajstih izjem, taksativno naštetih v 6. členu ZDIJZ.
4. Splošno o informacijah javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
4.1. Obstoj informacij javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2) organ mora z njo razpolagati;
3) nahajati se mora v materializirani obliki.
Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Pooblaščenec pojasnjuje, da pri organu ne obstaja en dokument, iz katerega bi izhajala specifikacija stroškov in cena dovolilnice, ampak je bila cena izračunana na podlagi več dejavnikov, ki so razvidni iz več dokumentov. Pooblaščenec je natančno pregledal dokumente, ki mu jih je na ogledu in camera izročil organ in v nadaljevanju, glede na zahtevo prosilca, presojal naslednje dokumente:
- zapisnik 2. sestanka predstavnikov etažnih lastnikov v naselju BS3 z dne 22. 10. 2010,
- predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta MOL št. 007-19/2011-1 z dne 25. 5. 2011 – naslov: Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o cestnoprometni ureditvi s predlogom za hitri postopek,
- ponudba podjetja KPL d.d. za ureditev uvozov na parkirišča na Reboljevi, Trebinjski, Maroltovi in Puhovi ulici z dne 5. 4. 2011,
- ponudba podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. MOL-u za zaporo ulic BS3, št. AŽ50017-10 z dne 15. 12. 2010, rekapitulacija (ponudba) del glede naselja BS3 št. :
• AŽ50007-5-11,
• AŽ50007-1-11,
• AŽ50017-10,
• AŽ50007 3-11,
• AŽ50007-4-11.
Pooblaščenec je ugotovil, da vsi zgoraj navedeni dokumenti spadajo v delovno področje organa. Ponudbe oz. specifikacije in rekapitulacije stroškov je naročil organ in jih seveda plačal z javnimi sredstvi. Cestnoprometna ureditev v MOL je ena izmed poglavitnih nalog in pristojnosti Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL, zato je organ tudi predlagal in sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o cestnoprometni ureditvi. V to kategorijo spada tudi zapisnik sestanka etažnih lastnikov, saj se je na tem sestanku organ pogajal in dogovarjal z lastniki stanovanj za najboljšo možno skupno rešitev urejanja parkirišč v BS3 in seveda tudi cene za to.
Pooblaščenec ob tem dodaja, da je temeljno načelo ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani oz. v konkretnem primeru občani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Zato zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z informacijo, ki bi nosila naslov, kot ga je navedel prosilec, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na naslov dokumenta. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Po oceni Pooblaščenec, upoštevaje zgoraj navedene določbe, kljub temu, da organ z dokumentom »specifikacija stroškov dovolilnice za BS3« ne razpolaga, meni, da je potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati široko in prosilcu omogočiti dostop do tistega oziroma tistih dokumentov, ki na kakršen koli način izkazujejo oziroma vsebujejo informacije, ki so podlaga za oblikovanje cene za dovolilnico.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
5. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
5.1. Poslovna skrivnost
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti je dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za izpolnitev tega merila mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana bodisi v splošnem aktu, lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna.
Ponudba podjetja KPL d.d. za ureditev uvozov na parkirišča na Reboljevi, Trebinjski, Maroltovi in Puhovi ulici z dne 5. 4. 2011
Podjetje KPL d.d. je v dopisu z dne 15. 7. 2011 opozorilo na svoj sprejet Sklep o varovanju poslovne skrivnosti, vendar na koncu dodalo, da, ker sta bili ponudbi dani MOL, razkritju podatkov ne nasprotuje. KPL d.d. pa sklepa o varovanju poslovne skrivnosti ni priložil k ponudbi, ki jo je poslal MOL.
Pooblaščenec je v sklepu o varovanju poslovne skrivnosti družbe KPL d.d. v 6. točki našel določbo, ki bi lahko ustrezala zahtevani informaciji: poslovna skrivnost so ponudbe za natečaje in javne licitacije, dokler ni objavljen izid.
Pooblaščenec pojasnjuje, da se subjektivni kriterij odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena).
Pooblaščenec ugotavlja, da je »izid že ugotovljen«, zato te določbe sklepa o varovanju poslovne skrivnosti družbe KPL d.d. nikakor ni mogoče več uporabiti v konkretnem primeru. Navedeno po prepričanju Pooblaščenca zadostuje za zaključek, da ponudbe KPL d.d., ki je predmet obravnavane zahteve, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali dokument prestane škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (opredelitev poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD-1 k 39. členu). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje podatkov iz ponudbe družbi KPL d.d. povzročilo očitno škodo. Vprašanje, ali posamezna informacija predstavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec je ugotovil, da KPL d.d. ni z ničemer izkazal, da bi z razkritjem ponudbe lahko nastala občutna škoda, v dopisu celo navaja, da ne nasprotuje razkritju podatkov iz ponudbe.
Pooblaščenec poudarja, da ob upoštevanju nadzorne funkcije ZDIJZ nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek o tem, kaj in za kakšno ceno je določen subjekt dolžan izvesti na podlagi pogodbe, ki je sklenjena z organom lokalne skupnosti. Javnost takšnih podatkov je nujna že z vidika varstva konkurence in morebitnih zlorab.
V prid ugotovitvi, da z razkritjem podatkov iz obravnavanih dokumentov nikakor ne bi nastala občutna škoda, govori tudi dejstvo, da podatki v obravnavanih dokumentih niso podatki, ki bi kazali na izkušnje, opremo, kadrovske sposobnosti, inovativnost ali vlaganje v razvojne študije ter kadre.
Navedeni argumenti so Pooblaščenca pripeljali do zaključka, da z razkritjem ponudbe KPL d.d. za ureditev uvozov na parkirišča na Reboljevi, Trebinjski, Maroltovi in Puhovi ulici z dne 5. 4. 2011 nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu tudi v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Iz razlogov, navedenih v prejšnjih odstavkih, Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Kljub temu Pooblaščenec podredno pripominja, da četudi bi bilo obravnavana dokumenta mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost v skladu s prvim ali drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, takšna oznaka ne bi bila skladna s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1.
V konkretnem primeru so ti podatki namreč po zakonu javni, ker izpolnjujejo pogoj iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (gre za podatke o porabi javnih sredstev, hkrati pa ne gre za primere iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne za primere, ko zakon, ki ureja javne finance in zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače). V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom lokalne skupnosti specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev (organ kot naročnik in investitor v konkretnem primeru porabi javna sredstva za plačilo izvajalcu), zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani z vsebino pogodb, na katerih temelji poraba javnih sredstev v zvezi z izvajanjem obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb in z ravnanjem organa s stvarnim premoženjem. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je zajeto v pogodbi, na kateri temelji poraba javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.
Iz razlogov, navedenih v prejšnjih odstavkih, Pooblaščenec tako zaključuje, da v obravnavanem primeru ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ponudba podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT), d.o.o. MOL-u za zaporo ulic BS3, št. AŽ50017-10 z dne 15. 12. 2010, rekapitulacija (ponudba) del glede naselja BS3 št. : AŽ50007-5-11, AŽ50007-1-11, AŽ50017-10, AŽ50007 3-11, AŽ50007-4-11
Pooblaščenec je pod enakimi kriteriji kot ponudbo KPL d.d. pod drobnogled vzel še ponudbo LPT d.o.o..
Družba LPT d.o.o. se je na poziv organa glede stranske udeležbe sicer odzvala, vendar pa je v dopisu Pooblaščencu dne 11. 11. 2011 pojasnila, da zahtevani podatki zanjo ne predstavljajo poslovne skrivnosti. S tem je jasno pokazala, da predmetni postopek oziroma njegov izid zanj ni relevanten in ni z nobeno aktivnostjo zaščitila svojih (morebitnih, gospodarskih ali drugih) koristi. Glede na to, da je dokazno breme obstoja poslovne skrivnosti primarno na gospodarski družbi, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti očitno ne vsebujejo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju.
Pooblaščenec je še sam natančno pregledal zahtevane dokumente in ugotovil, da jih ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost v skladu s prvim ali drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, ter ne po subjektivnem in ne po objektivnem kriteriju.
Takšna oznaka (poslovna skrivnost) seveda tudi ne bi bila skladna s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. V konkretnem primeru so ti podatki namreč po zakonu javni, ker izpolnjujejo pogoj iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev.
Iz razlogov, navedenih v prejšnjih odstavkih, Pooblaščenec tako zaključuje, da navedene ponudbe in specifikacije podjetij KPL d.d. in LPT d.o.o. v obravnavanem primeru ne predstavljajo izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost).
5.2. Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotavlja, da osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1 vsebuje:
- zapisnik 2. sestanka predstavnikov etažnih lastnikov v naselju BS3 z dne 22. 10. 2010 (2 strani):
- stran 1:
• ime, priimek, delovno mesto oziroma funkcijo načelnice oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL,
• ime in priimek predsednice nadzornega odbora Vojkove ceste 73,
- stran 2:
• ime in priimek članov Koordinacijskega odbora za parkiranje v BS3,
• ime, priimek in podpis zapisnikarjev na sestanku;
- predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o cestnoprometni ureditvi s predlogom za hitri postopek, št. 007-19/2011-1 z dne 25. 5. 2011 (25 strani):
- stran 1:
• ime, priimek, delovno mesto oziroma funkcijo načelnice oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL,
• ime, priimek, delovno mesto oziroma funkcijo vodje odseka za promet oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL,
• ime, priimek, delovno mesto oz. naziv višje svetovalke I oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL,
• ime in priimek župana MOL,
- stran 6:
• ime in priimek župana MOL;
- stran 8:
• ime, priimek, delovno mesto oziroma funkcijo načelnice oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL,
• ime in priimek javne uslužbenke, ki je pripravila obrazložitev sprememb odloka.
- ponudba oziroma rekapitulacija podjetja KPL d.d. za ureditev uvozov na parkirišča na Reboljevi, Trebinjski, Maroltovi in Puhovi ulici z dne 5. 4. 2011:
- stran 1:
• priimek načelnice oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL,
• ime in priimek zaposlene v podjetju KPL d.d., ki je pripravila ponudbo.
Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec se je najprej posvetil ugotavljanju, ali osebni podatki na zgoraj navedenih posameznih straneh zapisnika predstavljajo varovane osebne podatke.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Glede imena in priimka ter delovnega mesta oziroma funkcije načelnice oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL, imena in priimka ter delovnega mesta oziroma funkcije vodje odseka za promet oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL, imena in priimka ter delovnega mesta oziroma naziva višje svetovalke I oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL, imena in priimka župana MOL ter imena in priimka javne uslužbenke, ki je pripravila obrazložitev sprememb odloka Pooblaščenec pojasnjuje, da posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlene pri organu, ki so navedeni v zapisniku, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentu, ki je med drugim povezan tudi z zaposlitvijo javne uslužbenke, kar pomeni, da je treba upoštevati zgoraj navedeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka), dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Ime, priimek in delovno mesto javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev v konkretnem primeru torej ne predstavlja varovanih osebnih podatkov.
Glede imena in priimka članov Koordinacijskega odbora za parkiranje v BS3, imena, priimka in podpisa zapisnikarjev na sestanku ter imena in priimka zaposlene v podjetju KPL d.d., ki je pripravila ponudbo Pooblaščenec pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Osebni podatek, ki ni varovan osebni podatek, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Določanje meje med varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki je v praksi pogosto zahtevno in terja upoštevanje vseh relevantnih okoliščin. Kar se konkretnega primera tiče, navedeni osebni podatki predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1, saj Pooblaščenec ni našel nobene zakonske podlage za njihovo razkritje, osebe niso javni uslužbenci, niti ne opravljajo javne funkcije, zato je organ njihove osebne podatke dolžan prekriti.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec je glede osebnih podatkov in delnega dostopa odločil, kot izhaja iz prve in tretje alineje prve točke izreka te odločbe.
5.3. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
6. Sklepno
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
Organ je dolžan prosilcu posredovati fotokopijo zapisnika 2. sestanka predstavnikov etažnih lastnikov v naselju BS3 z dne 22. 10. 2010, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek predsednice nadzornega odbora Vojkove ceste 73, ime in priimek članov Koordinacijskega odbora za parkiranje v BS3 in ime, priimek in podpis zapisnikarjev, fotokopijo predloga za obravnavo na seji Mestnega sveta MOL št. 007-19/2011-1 z dne 25. 5. 2011 – naslov: Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o cestnoprometni ureditvi s predlogom za hitri postopek, fotokopijo ponudbe oziroma rekapitulacije podjetja KPL d.d. za ureditev uvozov na parkirišča na Reboljevi, Trebinjski, Maroltovi in Puhovi ulici z dne 5. 4. 2011, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek zaposlene v podjetju KPL d.d., ki je pripravila ponudbo, ter fotokopijo ponudbe podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. MOL-u za zaporo ulic BS3, št. AŽ50017-10 z dne 15. 12. 2010 s pripadajočo rekapitulacijo del glede naselja BS3 št. AŽ50007-5-11, AŽ50007-1-11, AŽ50017-10, AŽ50007 3-11, AŽ50007-4-11.
V preostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka