Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-71/2011/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca zoper odločbo, s katero je organ zavrnil zahtevo za posredovanje števila izdanih sklepov, števila vloženih pritožb na te sklepe in izida pritožbenih postopkov vseh insolvenčnih postopkov za celotni gospodarski oddelek organa in vse naštete podatke še posebej za dva konkretna okrožna sodnika. Organ namreč razpolaga le s statistiko, ki se nanaša na del izdanih sklepov in na del pritožbenih postopkov, prosilec pa je želel prejeti število vseh izdanih sklepov in podatke v zvezi s pritožbami zoper te sklepe, s čimer pa organ ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
ODLOČBA
Številka: 090-71/2011/
Datum: 27. 7. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 16. 3. 2011, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 1. 3. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 1. 3. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 21. 2. 2011 prejel zahtevo za posredovanje prepisa ali fotokopije podatkov o (vse za leto 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010) številu izdanih sklepov, številu vloženih pritožb na te sklepe in izidu pritožbenih postopkov vseh insolvenčnih postopkov za celotni gospodarski oddelek organa in vse naštete podatke še posebej za okrožno sodnico Jelko Rozman in okrožnega sodnika Gregorja Collautija.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 1. 3. 2011, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer v delu, ki se nanaša na število izdanih sklepov za sodnika Gregorja Collautija in sodnico Jelko Rozman za obdobje 2006-2010. V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane podatke v celoti. Organ je, sklicujoč se na peti odstavek 6. člena ZDIJZ, pojasnil, da je sodna statistika, ki obstaja, dostopna na spletni strani Ministrstva za pravosodje in vključuje podatke za gospodarski oddelek organa v posamezni vrsti insolvečnega postopka v obdobju od 2006 do 2010. Vsi sklepi v insolvenčnih postopkih so objavljeni posamezno, od leta 2008 dalje, na spletni strani AJPES. Iz posamezno objavljenih sklepov je razvidno, kateri sodnik je vodil določen insolvenčni postopek. Organ pa zbirnega podatka v materializirani obliki nima. Organ je še navedel, da razpolaga s podatkom o številu sklepov v obdobju od 2006 so 2010, ki sta jih izdala okrožna sodnica Jelko Rozman in okrožni sodnik Gregor Collauti, zato je v tem delu prosilcu posredoval zahtevani podatek.
Dne 16. 3. 2011 je organ prejel pritožbo, v kateri je prosilec glede javno objavljenih informacij navedel, da so na spletni strani Ministrstva za pravosodje objavljeni nekateri statistični podatki o delu sodišč oziroma o obravnavanih zadevah, vendar:
- se statistični podatki končajo z mesecem septembrom 2010, kar pomeni, da v njih ni podatkov za zadnji kvartal lanskega leta, prosilec pa je zahteval podatke tudi za celotno lansko leto;
- objavljeni podatki ne vsebujejo informacij, ki jih je prosilec navedel v zahtevi (število izdanih sklepov, število vloženih pritožb na te sklepe in izid pritožbenih postopkov za gospodarski oddelek naslovnega sodišča).
Na spletni strani AJPES so objavljeni dokumenti, vezani na posamezne insolvenčne postopke, vendar se tam objavljajo le dokumenti, ki jih našteva ZFPPIPP v 122. členu. Dosledno se na AJPES-u v praksi ne objavljajo tudi »drugi sklepi v glavnem postopku«. Dejstvo je, da tudi številni drugi sklepi, ki se nanašajo na »glavni postopek«, niso javno objavljeni. Kot primer je prosilec navedel sklepe sodišča, ki se nanašajo na posamezne upnike ali na upniški odbor in naštel pet konkretnih sklepov. Pojasnil je, da so bile zoper nekatere od naštetih sklepov vložene tudi pritožbe, torej so bili predmet izpodbijanja. Torej ne drži navedba iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da »so vsi sklepi v insolvenčnih postopkih objavljeni posamezno, od leta 2008 dalje« in da je »iz posamezno objavljenih sklepov je razvidno, kateri sodnik je vodil določen insolvenčni postopek«. Prosilec meni, da iz navedenega izhaja, da ne drži navedba iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da so naštete informacije prosilcu dosegljive v prosto dostopnih javnih evidencah. Prosilec je glede posredovanih informacij navedel, da mu je organ v prilogi k izpodbijani odločbi posredoval le podatek o številu rešenih zadev, ki naj bi se nanašal na izdane sklepe v letih od 2006 do 2010, v preostalem delu zahtevka pa je zahtevo zavrnil. Prosilec izpodbija odločbo organa tudi v tem delu, kajti:
- v svoji zahtevi ni zahteval le podatka o številu izdanih sklepov, pač pa tudi o številu vloženih pritožb na te sklepe in o izidu pritožbenih postopkov za imenovana okrožna sodnika - teh podatkov mu organ ni posredoval, za kar ni navedel utemeljenega razloga,
- kaj natančno predstavlja posredovana statistika, iz izdane odločbe ni natančno razvidno.
Če gre za število vseh izdanih sklepov (kar je prosilec tudi zahteval), prosilec v podatek upravičeno dvomi, kajti število insolvenčnih postopkov, ki jih vodita imenovana sodnika, je precejšnje. Iz seznama vseh procesnih dejanj za stečajni postopek nad pravno osebo HKS Sicura Ljubljana – v stečaju (opr. št. St 1036/2008), ki je objavljen na AJPES-u, je razvidno, da je sodnica Jelka Rozman samo v tem stečajnem postopku v letu 2009 izdala 18 sklepov, v letu 2010 pa kar 30 sklepov. Težko verjetno je, da je bilo zgolj v enem stečaju s strani te okrožne sodnice v lanskem letu izdanih kar 68% vseh sklepov, ki jih je ta sodnica izdala v vsej množici insolvenčnih postopkov, ki jih vodi.
Glede navedbe, da organ zahtevanih informacij v materializirani obliki nima, je prosilec v pritožbi navedel, da je identično zahtevo po ZDIJZ organu posredoval že dne 6. 11. 2006. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, Pooblaščenec pa je o pritožbi prosilca zoper zavrnilno odločbo odločil z odločbo št 021-101/2006/6, s katero je organu naložil, da prosilcu posreduje določene dokumente, ki jih je organ nato prosilcu posredoval. V preteklosti je torej organ že ugotovil upravičenost tovrstnih zahtev po ZDIJZ in priznal, da s temi informacijami razpolaga, zato jih lahko tudi posreduje. Prosilec je še pojasnil, da je organ v odločbi, s katero je odločil o njegovi zahtevi z dne 6. 11. 2006, zapisal »Podatke, za katere prosilec prosi, organ zbira za potrebe izdelave ocene sodniške službe in so del sodnikovega osebnega spisa, namenjeni kariernemu napredovanju sodnika oziroma ocenjevanju njegovega dela«. Po mnenju prosilca je nenavadno, da tako pomembne podatke, ki jih sodišče oziroma sodna uprava zbira za potrebe izdelave osebne ocene vsakega od zaposlenih sodnikov, naslovno sodišče ni zbiralo tudi v obdobju, na katerega sem se v svoji tokratni zahtevi skliceval. Prosilec je prepričan, da naslovno sodišče podatke o delu sodnikov, med katere prvenstveno sodi tudi podatek o kvaliteti dela sodnika, slednji pa se zrcali tudi iz statistike o izpodbijanih sklepih, ki jih konkretni sodnik izda, sodišče še vedno zbira, saj drugače ne more pridobiti informacije o dejanski kvaliteti in količini sodnikovega dela. Zato prosilec meni, da se ti podatki prosilcu ponovno prikrivajo, kot je naslovno sodišče počelo že leta 2006, ko je poslal prvo tovrstno zahtevo.
Organ odločbe po prejemu pritožbe prosilca ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 11. 4. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Ker so se pritožbene navedbe prosilca in navedbe organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 27. 5. 2011 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da se v stečajnem postopku dnevno v posamezni zadevi lahko izda tudi do 100 sklepov in po novem so v AJPES-u objavljeni vsi sklepi, ki jih določa zakon. Organ statistike o teh sklepih ne vodi, niti teh sklepov nikjer ne zavede. Organ tudi ne vodi števila vloženih pritožb, ker tega niti ni dolžan po zakonu niti mu ti podatki ne bi nič pomagali. Poleg tega pritožbe ne gredo nujno do instančnega sodišča, ker jih v določenih zadevah v stečajnem postopku lahko reši tudi prvostopenjsko sodišče samo. Podatek o izidu pritožbenih postopkov za posameznega sodnika pripravi organ le v primeru izdelave ocene sodniške službe, sicer pa zbirnih podatkov nima. Vse navedeno velja do leta 2011, po tem datumu se statistika vodi preko centra za informatiko na Vrhovnem sodišču. Po vpogledu v evidenco storilnosti za posamezne sodnike se je na ogledu in camera izkazalo, da podatkov za posameznega sodnika ni v takšni obliki, kot jo zahteva prosilec. V tej evidenci so namreč navedeni le sklepi po merilih sodnega sveta, torej ne vsi sklepi, ki jih posamezni sodnik izda. Organ je Pooblaščencu izročil fotokopijo dokumenta »Poročilo o rešenih St zadevah« za določenega sodnika za februar 2010 in evidenco rezultatov pritožbenega postopka za vse sodnike, ki delajo v stečajnih zadevah, z naslovom »Pritožbeni postopek« za februar 2010. Organ je pojasnil, da so v prevzetih dokumentih samo podatki o odločitvah višjega sodišča, če sodnik pritožbo reši sam, pa ta podatek ni zaveden v nobeni evidenci. Organ je poudaril, da evidence, kot jo zahteva prosilec, ne vodi in je tudi ni dolžan voditi. Statistiko sicer vodi Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču RS, organ pa ima dostop do te statistike. Organ je Pooblaščencu izročil fotokopijo primera celotne statistike za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 7. 2009. V tej statistiki ni podatkov o številu izdanih sklepov v insolvenčnih postopkih. Ostalih statističnih podatkov pa organ nima ne za vse sodnike skupaj, na za posamezne sodnike. Na koncu je organ še pojasnil, da so podatki, ki so bili prosilcu posredovani, podatki o sklepih, s katerimi se je neka St zadeva končala, kar pa ni enako številu vseh izdanih sklepov. Organ je te podatke zbral izrecno za prosilca iz podatkov o pričakovanem obsegu po merilih sodnega sveta.
Pritožba ni utemeljena.
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti, predstavlja del javnopravnih nalog sodišča in s tem spada v njegovo delovno področje. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da se namen ZDIJZ - zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov - nanaša na celotno delovno področje organa, ki izvaja javnopravne naloge. Iz tega sledi, da je organ v konkretnem primeru zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki se nanašajo na konkretne sodne postopke in na področje sodne uprave. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, informacije o izdanih sklepih v insolvenčnih postopkih in o pritožbah na te sklepe, pa izvirajo iz njegovega delovnega področja, zato je v nadaljevanju presojal, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in ali se le-te nahajajo pri organu v materializirani obliki.
Ker se je organ skliceval na to, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane podatke v celoti, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Uvodoma Pooblaščenec pojasnjuje, da je že v obrazložitvi odločbe št. 021-101/2006/6, z dne 22. 1. 2007, na katero se sklicuje prosilec v pritožbi, pojasnil, da podatki, s katerimi organ razpolaga, predstavljajo ožji krog podatkov, kot jih je zahteval prosilec, saj obstoječi dokumenti vsebujejo le del zahtevanih podatkov, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve te odločbe. Kljub temu je Pooblaščenec odločil, da je organ prosilcu dolžan posredovati ožji krog podatkov, saj prosilec ni izrecno vztrajal pri pridobitvi popolnega kroga zahtevanih podatkov. V konkretnem pritožbenem postopku pa je prosilec v pritožbi z dne 16. 3. 2011 večkrat poudaril, da želi prejeti podatke o vseh izdanih sklepih, vloženih pritožbah na te sklepe in izid pritožbenih postopkov. To izhaja iz prosilčevih navedb v začetku obrazložitve pritožbe (npr. »Organ mi je tako posredoval le nekakšno statistiko »rešenih zadev (izdanih sklepov)« za dva okrožna sodnika«), v delu, ko pojasnjuje, da na spletni strani AJPES niso objavljeni vsi sklepi (npr. »ni podatkov za zadnji kvartal lanskega leta, prosilec pa sem zahteval podatke tudi za celotno lansko leto«) in v delu, ko se opredeljuje do informacij, ki mu jih je organ posredoval (npr. »V kolikor gre za število vseh izdanih sklepov (kar sem prosilec tudi zahteval), v ta podatek upravičeno dvomim«). Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Ker iz pritožbenih navedb prosilca v konkretnem pritožbenem postopku izhaja, da ne želi prejeti le delnih podatkov, temveč želi prejeti število vseh izdanih sklepov, število vseh vloženih pritožb na te sklepe in podatke o izidu teh pritožbenih postopkov za vse insolvenčne postopke za celotni gospodarski oddelek organa in vse naštete podatke, še posebej za okrožno sodnico Jelko Rozman in okrožnega sodnika Gregorja Collautija, je Pooblaščenec štel, da je predmet zahteve prosilca v konkretnem primeru celoten obseg vseh zahtevanih podatkov in da prosilec ne želi prejeti le ožjega dela zahtevanih podatkov. Upoštevaje, da je prosilec že bil stranka postopka v zvezi z istovrstnimi podatki, ki jih je zahteval od istega organa, mu ni bilo neznano, s katerimi informacijam in v kakšni obliki razpolaga organ. Pooblaščenec torej ni mogel izhajati iz razlogov, iz katerih je v zadevi pod opr. št. 021-101/2006/6, z dne 22. 1. 2007, organu naložil samo delno posredovanje podatkov, pa čeprav to niso bili v celoti vsi podatki, ki jih je zahteval prosilec. Iz pritožbe prosilca obenem izrecno izhaja, da z delnimi podatki, ki mu jih je v obliki statistike posredoval organ, ni zadovoljen in da vztraja pri posredovanju podatkov o vseh izdanih sklepih, pritožbah in izidu pritožb za vse insolvenčne postopke za celotni gospodarski oddelek organa, še posebej za okrožno sodnico Jelko Rozman in okrožnega sodnika Gregorja Collautija. V nadaljevanju obrazložitve te odločbe je podrobno pojasnjeno, s kakšno vrsto dokumentov in podatkov organ razpolaga, in če bo prosilec ugotovil, da dejansko želi prejeti tudi ožji krog podatkov, lahko pri organu vloži novo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri mora natančno pojasniti, v kakšnem obsegu želi prejeti podatke, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval število izdanih sklepov, število vloženih pritožb na te sklepe in podatke o izidu pritožbenih postopkov za vse insolvenčne postopke za celotni gospodarski oddelek organa in vse naštete podatke še posebej za okrožno sodnico Jelko Rozman in okrožnega sodnika Gregorja Collautija. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanega dokumenta, je zlasti dejstvo, da je Pooblaščenec na ogledu in camera pregledal vsebino dokumenta »Poročilo o rešenih St zadevah« za določenega sodnika za določeno obdobje in evidence rezultatov pritožbenega postopka za vse sodnike, ki delajo v stečajnih zadevah, z naslovom »Pritožbeni postopek«, pri čemer je ugotovil, da navedena dokumenta sicer vsebujeta določene podatke o izdanih sklepih in pritožbenih postopkih, vendar to niso podatki o celotnem številu izdanih sklepov, številu vloženih pritožb na te sklepe in izidu pritožbenih postopkov za vse insolvenčne postopke niti za celotni gospodarski oddelek niti za posameznega sodnika, kar je predmet zahteve prosilca.
Dokument »Poročilo o rešenih St zadevah« vsebuje za posameznega sodnika le naslednje kategorije sklepov: sklepi o glavni razdelitvi stečajne ali likvidacijske mase, o zaključku St ali Lik postopka, o potrditvi PP, sklepi o predlogu za začetek St ali Lik postopka, o predlogu za ustavitev PP, sklepi o začetku PP in sklepi o začetku in takojšnjem zaključku St. Navedene kategorije sklepov so določene v V. točki poglavja B) Meril za najmanjši obseg pričakovanega dela sodnikov, ki jih je dne 8. 12. 2005 in dne 7. 9. 2006 sprejel Sodni svet na podlagi 5. alineje prvega odstavka 28. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami). V postopku zaradi insolventnosti pa sodišče izdaja tudi druge vrste sklepov, in sicer npr. sklep o preizkusu terjatev (69. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/07 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZFPPIPP), sklep, s katerim imenuje upniški odbor (79. člen ZFPPIPP), sklep o zavrnitvi volilnega predloga (šesti odstavek 63. člena ZFPPIPP), sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila (šesti odstavek 104. člena ZFPPIPP), sklepu o povrnitvi stroškov upravitelju (drugi odstavek 105. člena ZFPPIPP), sklep, s katerim odloči o razrešitvi upravitelja (peti odstavek 119. člena ZFPPIPP),… Iz navedenega izhaja, da dokument »Poročilo o rešenih St zadevah« ne vsebuje celotnega števila izdanih sklepov v insolvenčnih postopkih, ki ga zahteva prosilec.
Dokument »Pritožbeni postopek« pa za vse sodnike posamezno in skupno vsebuje podatke o odločitvah višjega sodišča, in sicer po naslednjih kategorijah: zadeva, potrjena, razveljavljena, zavržena in spremenjena. Pooblaščenec ne vidi razlogov, da ne bi verjel navedbam organa na ogledu in camera, iz katerih izhaja, da so podatki v dokumentu »Pritožbeni postopek« samo podatki o odločitvah višjega sodišča, in da v primeru, če sodnik prvostopenjskega sodišča pritožbo reši sam, ta podatek ni zaveden v nobeni evidenci. Drugi odstavek 128. člena ZFPPIPP določa, da lahko sodišče prve stopnje, če ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Navedena določba potrjuje navedbe organa, da pritožbe ne gredo nujno do instančnega sodišča, ker jih v določenih zadevah v stečajnem postopku lahko reši tudi prvostopenjsko sodišče samo. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ne dvomi, da dokument »Pritožbeni postopek« vsebuje le podatke o odločitvah višjega sodišča, ne pa podatkov o vseh vloženih pritožbah na sklepe, izdane v insolvenčnih postopkih, in ne podatkov o izidu vseh teh pritožbenih postopkov.
Pooblaščenec v celoti sledi tudi navedbam organa v delu, ko je pojasnil, da celotno statistiko vodi Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču RS, v tej statistiki pa ni podatkov o celotnem številu izdanih sklepov v insolvenčnih postopkih. O tem se je Pooblaščenec prepričal tako, da je pregledal izpisek te statistike za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 7. 2009. Pooblaščenec zato ne dvomi v navedbe organa na ogledu in camera, da organ statistike o vseh izdanih sklepih ne vodi, niti teh sklepov nikjer ne zavede. Poleg tega organ tudi ne vodi evidence o številu vseh vloženih pritožb in o izidu pritožbenih postopkov.
Kot je pravilno ugotovil že prosilec v pritožbi, so na spletni strani AJPES objavljeni le tisti sklepi, ki jih določa ZFPPIPP v 122. členu (http://www.ajpes.si/eobjave/default.asp?s=51), kar pa ne predstavlja vseh sklepov, na katere se nanaša zahteva prosilca (kar zatrjuje tudi sam prosilec v pritožbi).
Pooblaščencu ravno tako ni znana nobena pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa, da vodi evidenco, ki bi vsebovala število vseh izdanih sklepov, število vloženih pritožb na te sklepe in izid pritožbenih postopkov za vse insolvenčne postopke za celotni gospodarski oddelek organa in vse naštete podatke še posebej za posamezne okrožne sodnike, kar še dodatno utrjuje prepričanje Pooblaščenca, da dokument, ki bi vseboval evidenco, kot jo zahteva prosilec, pri organu ne obstaja.
Pooblaščenec na podlagi podrobne seznanitve z vsebino obstoječih dokumentov (na spletni strani Ministrstva za pravosodje objavljena sodna statistika, na spletni strani AJPES objavljeni sklepi, dokument »Pritožbeni postopek«, dokument »Poročilo o rešenih St zadevah«, statistika, ki jo vodi Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču RS) ugotavlja, da vsi navedeni dokumenti sicer res vsebujejo nekatere podatke, ki bi lahko bili sestavni del podatkov, ki jih zahteva prosilec, vendar pa pri tem ne gre za dokumente z vsemi podatki, ki so predmet zahteve prosilca. Prav tako prosilec zahtevane evidence ne bi mogel sestaviti, četudi bi združil podatke iz vseh navedenih dokumentov, saj se, kot je pojasnjeno že zgoraj, določeni dokumenti nikjer ne evidentirajo (npr. nekateri sklepi in pritožbe ter izidi pritožb, ki jih reši prvostopenjsko sodišče samo). Tako iz zahteve, kakor tudi iz pritožbe prosilca izhaja, da je zahteval število vseh izdanih sklepov, število vseh vloženih pritožb na te sklepe in podatke o izidu vseh pritožbenih postopkov in ne le podatkov o delu izdanih sklepov in o delu vloženih pritožb in pritožbenih postopkov, zato Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga niti s t.i. »surovimi« informacijami, na podlagi katerih bi lahko prosilec sam sestavil evidenco, ki bi ustrezala kriterijem, ki jih je navedel v svoji zahtevi.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco o številu izdanih sklepov, o številu vloženih pritožb na te sklepe in o izidu pritožbenih postopkov vseh insolvenčnih postopkov za celotni gospodarski oddelek organa in vse naštete podatke še posebej za določene okrožne sodnike. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z evidenco, ki bi ustrezala kriterijem, navedenim v obravnavani zahtevi prosilca. Pooblaščenec zato tudi ni pristojen odločati o tem, ali so na spletni strani AJPES dosledno objavljeni vsi sklepi, kot jih določa ZFPPIPP, kar med drugim izpostavlja prosilec v pritožbi.
Pooblaščenec še pripominja, da je prosilec glede na tehnologijo, ki nas obdaja v vsakdanjem življenju, povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga z dokumentom s podatki o vseh sklepih, vseh pritožbah in vseh izidih pritožbenih postopkov, ki jih je navedel v obravnavani zahtevi. Kljub temu, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, pa je ravnal v skladu z načelom transparentnosti, ko je prosilca v obrazložitvi izpodbijane odločbe napotil na javno objavljene statistike in dokumente (spletna stran AJPES in spletna stran Ministrstva za pravosodje), ki vsebujejo le del zahtevanih podatkov. Na ta način je organ prosilca seznanil vsaj z delom zahtevanih podatkov, pri čemer se je zavedal, da javno objavljeni podatki ne predstavljajo zahtevanega dokumenta, zato je v izreku izpodbijane odločbe zahtevo prosilca v večjem delu tudi zavrnil.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevana dokumentacija ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Pooblaščenec ravnanje organa, ki je podatke o sklepih, s katerimi se je neka St zadeva končala (kar pa ni enako številu vseh izdanih sklepov, kar je predmet zahteve prosilca!), zbral izrecno za prosilca iz podatkov o pričakovanem obsegu dela sodnikov po merilih Sodnega sveta, razume kot pripravljenost organa, da ravna transparentno celo v večji meri, kot mu to določa zakon. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da organ ne razpolaga z dokumentacijo za obdobje od leta 2006 do leta 2010 s podatki o številu izdanih sklepov, številu vloženih pritožb na te sklepe in izidu pritožbenih postopkov vseh insolvenčnih postopkov za celotni gospodarski oddelek organa, in da ne razpolaga s takšno dokumentacijo niti za okrožno sodnico Jelko Rozman niti za okrožnega sodnika Gregorja Collautija. Navedeno pomeni, da organ z dokumentom, ki je predmet obravnavane zahteve, ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.
Sicer držijo navedbe prosilca, s katerimi zatrjuje, da nekatere navedbe organa v izpodbijani odločbi ne držijo (npr. da so na spletni strani AJPES objavljeni vsi sklepi v insolvenčnih postopkih), kar predstavlja pomanjkljivost postopka, ki pa po oceni Pooblaščenca ni bistvena, ker na končno odločitev v zadevi z ničemer ne vpliva. Organ je namreč v izreku izpodbijane odločbe odločil pravilno s tem, ko je zahtevo prosilca zavrnil z izjemo podatkov, ki jih je zbral izrecno za prosilca in mu jih posredoval v prilogi izpodbijane odločbe. Po izvedenem pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato jo je, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 1. 3. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke