Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-70/2011/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Prosilka je na podlagi ZDIJZ zahtevala prepis oziroma kopijo posnetka hodnika pred določeno razpravno dvorano, za določen dan, kjer se je odvijala obravnava v konkretni pravdni zadevi. Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana informacija vsebuje osebne podatke, in sicer posnetke oseb, ki so bile v tistem času v območju video nadzorne kamere. Navedeni podatki nedvomno predstavljajo varovane osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določljive in predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je zato pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-70/2011
Datum: 14.6.2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 30. 3. 2011 …….. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 14. 3. 2011, Su ZDIJZ 1-8/2011 Republike Slovenije, Okrožno sodišče v Ljubljani, Urad predsednika, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 11. 2. 2011 naslovila na organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala prepis oziroma kopijo posnetka hodnika pred sobo 316 naslovnega sodišča na dan , kjer se je odvijala obravnava v pravdni zadevi.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 14. 3. 2011, Su ZDIJZ 1-8/2011, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke ter določilo 4. člena ZDIJZ, nato pa navedel, da je tudi posnetek hodnika pred razpravno dvorano dokument v lasti organa. Ker pa so na posnetku pred razpravno dvorano tudi druge osebe, naključni mimoidoči, organ prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrača na osnovi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S tem je priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. I. RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) določa, da se z varstvom osebnih podatkov preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov (1. člen ZVOP-1). Osebni podatek je po 1. točki 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika. Zakon določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba pa je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira na način, ki ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (6. člen ZVOP-1). Ker organ druge osebe na posnetku ne more prekriti oz. izločiti, je organ ugotovil, da zahtevi prosilke ne more ugoditi. Prav tako pa odvetniška pisarna, ki zastopa prosilko, lahko pridobi zapisnik o opravljeni glavni obravnavi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, dne , v spisu z opravilno številko. Iz zapisnika na glavni obravnavi je razvidno, kdo se ga je udeležil. Iz tega sledi, da ni utemeljenega razloga za zahtevano posredovanje kopije posnetka. Ker organ dokumentirano gradivo, kot so videoposnetki, hrani le omejeno obdobje, bo poskrbel, da gradivo ne bo izbrisano, zaradi morebitnega pritožbenega postopka.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 1. 4. 2011 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela odločitev organa in navedla, da je bila naslovnemu organu odposlana zahteva dne 11. 2. 2011, medtem ko je bilo o njej odločeno šele z izpodbijano odločbo z dne 14. 3. 2011. Glede na navedeno je jasno, da je organ o predmetni zahtevi odločil prepozno, zato mora pritožbeni organ predmetni pritožbi ugoditi. Prosilka ob tem dodaja, da je ustavna človekova pravica do pridobitve informacije javnega značaja v slovenskem pozitivnem pravu urejena nesistematično, parcialno in izjemno pomanjkljivo. Glede na navedeno zato prosilka pritožbeni organ naproša, da določbe ZDIJZ obravnava nekoliko širše oz. bolj praktično. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je posnetek hodnika pred razpravno dvorano dokument v lasti organa, in sicer v skladu s 4. členom ZDIJZ. Potemtakem je ob logičnem sklepanju navedeni dokument tudi informacija javnega značaja, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju. Prosilka meni, da je organ napačno interpretiral določbe ZDIJZ, in sicer 3. točko 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Nesmiselna je obrazložitev organa, ko navaja, da druge osebe na zaprošenem posnetku ne more prekriti oz. izločiti. Prosilki ni jasno, kako organ z vso današnjo računalniško tehniko ne uspe zakriti oz. prekriti npr. obrazov drugih oseb na posnetku, medtem ko lahko tovrstne korekcije opravi dandanes vsak šolar, ki se je seznanil z delovanjem računalnika. V konkretnem primeru pa tudi ne gre za poseganje v osebne podatke v skladu z ZVOP-1, saj prosilka dobro pozna osebo z imenom . Druga oseba pa je . Glede na navedeno, ne gre za razkritje katerihkoli oseb, ki bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ob upoštevanju, da je dandanes možno računalniško zakriti osebe, ki so varovane na podlagi ZVOP-1, in da prosilka ve, kdo je oseba z imenom ni spora o tem, da ne bi bil zahtevan prepis oziroma kopija posnetka hodnika pred sobo 316 naslovnega sodišča na dan , informacija javnega značaja v skladu z ZDIJZ. Iz navedenega posnetka bo tako razvidna samo oseba z imenom , ki bi naj prisostvovala celo pri samem naroku dne , katera pa nista navedena v zapisniku o glavni obravnavi, Okrožnega sodišča v Ljubljani. Iz predmetnega zapisnika namreč ne izhaja, da sta bila v resnici prisotna na naroku dne . Glede na navedeno je jasno, da si prosilka ne more pomagati s predmetnim zapisnikom, saj v zapisniku ni navedenih imen oseb, ki sta bili prisotni na naroku dne. Ne glede na navedeno pa prosilka dodaja, da v primeru razkritja obrazov drugih oseb, to nikakor ne posega v njihove pravice.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 7. 4. 2011, Su ZDIJZ 1-8/2011, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je poudaril, da je pooblaščena oseba prošnjo prosilke dobila v reševanje šele 8.3.2011. Pri tem je organ poudaril, da je odvetniška pisarna v vlogi navajala nepravilno letnico dogodka (namesto 2011 je navedla 2007) in napačno navedla tudi opravilno številko zadeve (to je razvidno iz dopisovanja med odvetniško pisarno in pooblaščeno osebo). Dne 14. 3. 2011 je uradna oseba na to opozorila prosilko, ki je vlogo poslala popravljeno po elektronski pošti. Uradna oseba je torej ravnala v skladu s 17. in 18. členom ZDIJZ. Pred tem je bila vloga zaradi napačnih podatkov nepopolna. Iz teh razlogov organ zavrača navedbo odvetniške pisarne, da je prišlo v zadevi do molka organa. Potem, ko je zadevo prejela pristojna oseba za ZDIJZ, je bila odločba poslana v zakonitem roku, oz. prej kot v 20 delovnih dneh. Organ je odločbo izdal zaradi izjeme po tretji točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ meni, da posnetek varnostne video nadzorne kamere ni informacija javnega značaja.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 15. 4. 2011, št. 090-70/2011/2 organ pozval, da mu posreduje informacije, ki so predmet zahteve prosilke. Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom z dne 19. 4. 2011, št. Su ZDIJZ 1-8/2011 in predložil zahtevano dokumentacijo.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem in obstoj informacij javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevana informacija spada v njegovo delovno področje. V skladu z Zakonom o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZS) in Sodnim redom se zaradi zagotovitve varnosti sodnikov, drugih sodnih oseb, strank in udeležencev v postopkih ter za zagotovitev nemotenega poslovanja sodišča, vzdrževanje reda na sodišču, varovanje sodnih zgradb, funkcionalnih zemljišč, parkirišč in drugih objektov in opreme ter za varovanje premoženja, izvaja videonadzor (9..a poglavje: Varnost na sodiščih: 73.a, 73.b in 73.c člen). Iz navedenega izhaja, da tudi videonadzor predstavlja del javnopravnih nalog organa in s tem spada v njegovo delovno področje. Ker organ z zahtevano informacijo tudi razpolaga in se ta nahaja v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
2. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ
Ker prosilka v pritožbi posebej pojasnjuje, zakaj zahtevano informacijo potrebuje, Pooblaščenec poudarja, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi 3. odst. 17. čl. ZDIJZ, po kateri prosilki ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilkin namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njene pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. Prosilkin interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Prav tako je irelevantno dejstvo ali prosilka osebe, za katere želi informacijo, pozna. Vedenje prosilke v postopku po ZDIJZ ne more biti podlaga za odločanje o tem, ali gre za informacije javnega značaja oziroma, ali gre za varovane osebne podatke ali ne.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo zatrjevano izjemo.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Po določilu 8. in 9. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevano informacijo, torej v prepis izvirnega videoposnetka varnostne kamere, ugotovil, da vsebuje osebne podatke, in sicer posnetke oseb, ki so bile v tistem času v območju video nadzorne kamere. Navedeni podatki nedvomno predstavljajo varovane osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določljive. Videoposnetek je skupek dokaj popolnih in natančnih osebnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij; videokaseto ali v primeru digitalne kamere elektronski čip. Posnetek tako vsebuje množico osebnih podatkov, tudi npr. podatke o tem, kakšen je bil zunanji videz posameznika v trenutku, ko je bil posnetek napravljen, kako je bil posameznik v tem trenutku oblečen, ali je bil urejen ali ne, kakšne so bile njegove kretnje, skratka, zajema njegovo celotno osebno podobo. Poleg navedenega pa je varovan osebni podatek tudi samo dejstvo, da je ta oseba v danem trenutku bila na hodniku organa.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da gre za varovane osebne podatke vseh oseb, ki so na posnetku, in da osebi, ki jih omenja prosilka, iz tega nista izključeni. Kot brezpredmetno je zato treba ovreči prosilkino navedbo, da v konkretnem primeru ne gre za poseganje v osebne podatke v skladu z ZVOP-1, ker naj bi prosilka dobro poznala osebo z imenom ………….. V postopku po ZDIJZ sta organ in na drugi stopnji Pooblaščenec dolžna preizkusiti, ali zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne glede na vedenje prosilke. Kaj je prosilki poznano, je za postopek po ZDIJZ irelevantno. Zato je dolžnost organa, da vselej varuje varovane osebne podatke. Glede na navedeno je organ v obravnavanem primeru zmotno uporabil materialno pravo, s tem, ko je v obrazložitvi navedel, »da so na posnetku pred razpravno dvorano tudi druge osebe, naključno mimoidoči« ter »ker organ druge osebe na posnetku ne more prekriti oziroma izločiti, je zahtevo zavrnil«. Takšna obrazložitev kaže na to, da organ zahtevanih informacij, v razmerju do oseb, ki jih omenja prosilka, ni štel za varovane osebne podatke, vendar je dostop zavrnil, ker ni mogoče izvesti delnega dostopa. Organ pa pri tem ni pojasnil pravne podlage za takšno obrazložitev. Pooblaščenec se s takšno obrazložitvijo ne strinja, saj vse osebe na videoposnetku predstavljajo varovane osebne podatke, ne glede na vprašanje možnosti izvedbe delnega dostopa, do česar se bo Pooblaščenec opredelil v nadaljevanju.
4. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so predmet zahteve prosilca, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec namreč poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve prosilke, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh osebnih podatkov pa bi bil dostop do posnetka video nadzorne kamere tudi nesmiseln.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. Na pripombo prosilke, da je bil organ v molku, Pooblaščenec pojasnjuje, da rok, v katerem je organ odločil o zahtevi, na vsebinsko presojo ni vplival, zato slednje ne more biti razlog, da bi Pooblaščenec pritožbi ugodil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 14. 3. 2011, Su ZDIJZ 1-8/2011 Republike Slovenije, Okrožno sodišče v Ljubljani, Urad predsednika, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka