Prosilec - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
+ -Številka: 090-69/2011/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilke, ki je od organa zahtevala odločbo ali pogodbo, s katero je bila Zavodu za tehnično izobraževanje Ljubljana (ZTI) podeljena koncesija za verificiran program za izobraževanje »Poslovni sekretar po V. stopnji« ter publikacijo (prospekt) ZTI o predstavitvi izobraževalnega programa »Poslovni sekretar po V. stopnji". Pooblaščenec je tekom pritožbenega postopka ugotovil, da je šel javni zavod ZTI v stečaj, ni pa jasno, kje se nahaja dokumentacija ZTI, ki jo zahteva prosilka. Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in da tudi ni nobenega razloga, da bi bil prav organ tisti, ki bi razpolagal z zahtevanimi dokumenti.
ODLOČBA
Številka: 090-69/2011/
Datum: 20. 5. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova 38, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-11/2011-2 z dne 21. 3. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 9. 2. 2011 na organ naslovila dopis, v katerem je med drugim od organa zahtevala pridobitev naslednjih dokumentov:
- fotokopije odločbe ali pogodbe, s katero je bila Zavodu za tehnično izobraževanje Ljubljana (v nadaljevanju ZTI) podeljena koncesija za verificiran program za izobraževanje »Poslovni sekretar po V. stopnji«,
- fotokopije publikacije (prospekt) ZTI - Zavoda za izobraževanje Ljubljana o predstavitvi izobraževalnega programa »Poslovni sekretar po V. stopnji«.
Zaradi neposredovanja dokumentov je prosilka dne 14. 3. 2011 pri Pooblaščencu vložila pritožbo. Pooblaščenec je dne 17. 3. 2011 z dopisom št. 0900-53/2011/2 organ pozval zaradi molka v zadevi dostopa do informacij javnega značaja ter mu pojasnil, da dopis v obravnavanem primeru ne pomeni ustreznega odgovora na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Organ je dne 21. 3. 2011 izdal odločbo št. 090-11/2011-2, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe pojasnil, da organ ni pristojen za vodenje evidenc s področja srednjega šolstva in v tem smislu ne hrani zahtevanih informacij, zato v navedenem primeru tudi ne gre za informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, saj se ti podatki ne nanašajo na informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa.
Zoper predmetno odločbo je prosilka dne 1. 4. 2011 pri organu vložila pritožbo. Prosilka je v pritožbi navedla, da ne drži navedba organa, da ni pristojen za vodenje evidenc s področja srednjega šolstva in v tem smislu ne hrani zahtevanih informacij. Prosilka meni, da je organ potreboval ustrezne dokumente zaradi pravilnega vodenja postopka in izdajo dokumenta - mnenja. Zahtevane dokumente si je, ali bi si lahko, organ pridobil na podlagi 16. člena Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Ur. l. RS, št. 73/2004, v nadaljevanju ZPVI), ki pravi, da organ priznavanja za potrebe vodenja evidenc zbira osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ministrstvo pa tudi od šol, drugih vzgojno-izobraževalnih organizacij in visokošolskih zavodov v skladu z ZPVI. Prav tako bi lahko organ, po mnenju prosilke, te podatke pridobil na podlagi 14. člena ZUP - ekonomičnost postopka. Nadalje prosilka navaja, da ne drži trditev, da se ti podatki ne nanašajo na informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, saj sta bila zahtevana dokumenta potrebna za izdajo mnenja prosilki in se nanašata na informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa ter si ju je organ lahko pridobil od drugih oseb ali organov po službeni dolžnosti. Prosilka navaja, da je bila zahtevana publikacija (prospekt ZTI) javni dokument, namenjen in dostopen bodočim izobraževancem in bi ga organ potreboval za izdelavo mnenja. Meni, da se organ vztrajno izogiba posredovanju zaprošenih dokumentov in odgovorom na prosilkine navedbe in argumentacije v njenih dopisih, saj je mnenje o njeni izobrazbi podalo brez omenjenih dokumentov, ki bi najbolj točno izkazali kakšno obliko izobraževanja je izvajal ZTI. Zaprošena fotokopija publikacije (prospekta ZTI) bi pojasnila, kakšno stopnjo izobraževanja je ZTI izvajal v verificiranem izobraževalnem programu za poslovnega sekretarja in bi razkril tudi pravno podlago, po kateri se je izvajal omenjeni verificirani izobraževalni program, kar potrjuje tudi 43. člen Zakona o izobraževanju odraslih, ki pravi, da organizacije za izobraževanje odraslih, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe in so financirane, sofinancirane ali subvencionirane iz javnih sredstev, morajo v posebni publikaciji predstaviti izobraževalne programe, ki jih izvajajo, kar je moral storiti tudi ZTI. Prosilka nadalje navaja, da se ne bi toliko trudila s pridobitvijo omenjenih dokumentov, če ZTI, kot prva izobraževalna institucija, ne bi šla v stečaj, ali pa bi bila vsaj znana usoda njenega arhivskega gradiva, ki se nanaša na njene izobraževalne programe. Prosilka tako vlaga pritožbo, ker se organ ni želel opredeliti do njenih materialnih navedb in ji posredovati večkrat zaprošenih dokumentov.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 8. 4. 2011. Ob tem je organ še zapisal, da je v skladu z 2. odstavkom 13. člena ZPVI pristojen za izdajo mnenja o javni veljavnosti slovenskih izobraževalnih programov, stopnjah, smereh, nazivih poklicne in strokovne izobrazbe, strokovnih oziroma znanstvenih naslovih. V tem smislu je tudi Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) zadevo prosilke odstopilo organu v reševanje, saj ne MŠŠ in ne organ nimata pristojnosti za izdajo odločb o stopnji izobrazbe, ki si jo je stranka pridobila v Republiki Sloveniji. Mnenje o izobrazbi se izdaja na podlagi predložene slovenske listine o izobraževanju in informacij, ki izhajajo iz listine, ter na podlagi predpisov oziroma zakonodaje na področju izobraževanja v Republiki Sloveniji. Informacij javnega značaja, ki jih prosilka zahteva, organ ne hrani, niti jih ni dolžan hraniti, in mu tudi ni znano, ali je imel ZTI kadarkoli sklenjeno pogodbo o koncesiji z MŠŠ ali ne, in ali je kdaj izdelal kakršenkoli prospekt ali ne. Predvideva, da je bila dokumentacija, ki je nastajala v ZTI po prenehanju zavoda, predana v Arhiv RS v skladu z zakonodajo s področja dokumentiranja in arhiviranja.
Dodatna pojasnila je dne 11. 4. 2011 Pooblaščenec prejel tudi od prosilke, ki je v svojem dopisu navedla, da je zahtevano dokumentacijo poskušala pridobiti tudi pri drugih institucijah, in sicer pri Slovenskem šolskem muzeju, Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Mestni občini Ljubljana, Mestna uprava, Sekretariat mestne uprave - arhiv, Ministrstvu za kulturo, Arhivu Republike Slovenije in stečajnem upravitelju, pri čemer podatkov o tem, kje so zahtevani dokumenti, ni dobila.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 16. 5. 2011 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera uvodoma pojasnil, da z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga. Nadalje je organ Pooblaščencu pojasnil njegove zakonske pristojnosti, ki se nanašajo na prosilkin primer, oziroma postopke, ki se nanašajo na priznavanje in vrednotenje izobraževanja.
Organ postopke vodi v skladu z ZPVI, in sicer za vse stopnje izobrazbe, od osnovnošolskega izobraževanja pa vse do doktorskega študija. Priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja ureja 10. člen ZPVI, ta postopek pa je predviden samo za tuje listine. V tem postopku se imetniku tuje listine z odločbo ugotovi stopnja, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski sistem izobraževanja. Nadalje pa je organ pristojen tudi za vrednotenje izobraževanja, pri čemer se vrednotenje lahko nanaša na domače in na tuje listine. Ta postopek je urejen v 13. in 14. členu ZPVI. V tem postopku je predvidena izdaja mnenja, ob pripravi mnenja pa organ upošteva čas nastanka listine, zakonodajo v relevantnem obdobju, pri čemer se (ob upoštevanju prehodnih določb) išče primerljivo izobraževanje v skladu z novo zakonodajo. Organ je konkretno mnenje št. 60124-1/2011-2, ki ga je posredoval prosilki, izdelal na podlagi poznavanja področja ter na podlagi listin, ki jih je prejel od prosilke.
Na podlagi njene vloge je bilo tako prosilki s strani organa, dne 28. 1. 2011, na podlagi 2. odstavka 13. člena ZPVI, izdano mnenje št. 60124-1/2011-2. Organ je v mnenju pojasnil, da si prosilka s svojim izobraževanjem na ZTI ni pridobila višje stopnje izobrazbe, pač pa zgolj neko dodatno usposobljenost. Organ je navedel, da je dejstvo, da obstaja program poslovni sekretar (ki predstavlja višjo izobrazbo, od te, ki jo ima po navedbah organa, pridobljeno prosilka), vendar je program popolnoma drugačen od programa »»Poslovni sekretar po V. stopnji«, ki ga je na ZTI opravila prosilka. Organ je nadalje še pojasnil, da organa v Sloveniji, ki bi lahko obravnaval primer prosilke in z odločbo odločil, da se prosilki prizna višja stopnja, kot je bila pridobljena, ni.
Glede samih zahtevanih dokumentov je organ pojasnil, da ni nikakršne podlage, da bi jih imel, saj je bil ZTI vpisan v razvid pri MŠŠ, ki je v skladu z ZOFVI pristojno ministrstvo za vrtce, osnovno ter srednje šolstvo ter višje strokovne šole (pri čemer je z razdružitvijo ministrstev ta pristojnost na MŠŠ tudi ostala). Organ pa je pristojen za vpis v razvid zgolj tistih šol, ki izobraževanje izvajajo v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/2006-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVis). Nadalje je organ pojasnil, da ni praksa, da bi se prospekti, kakršnega zahteva prosilka, sploh pošiljali organu oz. MŠŠ, saj ob vpisu v razvid ni treba pošiljati prospektov, saj ni nobenega zakonskega določila, ki bi to zahtevalo.
Organ je povedal tudi, da mu je znano, da je ZTI šel v stečaj, ni pa seznanjen, kaj se je po tem dogajalo z dokumentacijo ZTI. Glede koncesijske listine organ pojasni, da je s strani MŠŠ sicer dobil informacije, da ZTI take pogodbe nikoli ni imel sklenjene, vendar več informacij organ o tem nima.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki so v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
Če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Glede na to, da je organ v zadevi izdal zavrnilno odločbo, ker informacije, ki jih prosilka zahteva, pri organu ne obstajajo, se je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ukvarjal z vprašanjem, ali organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka. Prosilka je namreč od organa zahtevala naslednje dokumente:
- odločbo ali pogodbo, s katero je bila ZTI podeljena koncesija za verificiran program za izobraževanje »Poslovni sekretar po V. stopnji« in
- publikacijo (prospekt) ZTI o predstavitvi izobraževalnega programa »Poslovni sekretar po V. stopnji«.
Dokumentacija, ki jo zahteva prosilka, se torej nanaša na delovanje ZTI. Pooblaščenec je z vpogledom na spletno stran http://www.ajpes.si/ najprej ugotovil, da je ZTI od 17. 7. 2009 v stečajnem postopku, ki še ni končan. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da je pravnoorganizacijska oblika ZTI javni zavod, katerega ustanovitelj je Mestna občina Ljubljana. Z vpogledom v Odlok MOL o ustanovitvi javnega zavoda - Zavod za tehnično izobraževanje (Ur. l. RS, št. 76/97 in 51/04, v nadaljevanju Odlok) je Pooblaščenec ugotovil, da je ZTI sicer pravni naslednik Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana in je prevzel vse pravice in obveznosti tega zavoda (28. člen Odloka). V 5. členu omenjenega Odloka je nadalje določena dejavnost zavoda, ki je:
- srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje,
- višje šolsko strokovno izobraževanje,
- izobraževanje po posebnih programih, usmerjenih k razvijanju posameznih nagnjenj, ki ne spadajo v obvezno osnovnošolsko izobraževanje oziroma v redni šolski sistem,
- drugo izobraževanje.
Nadalje iz 5. člena Odloka izhaja, da zavod opravlja tudi podjetniško in poslovno svetovanje, drugo tiskarstvo ter dejavnost knjigarn in druge dejavnosti, vse pa v obsegu, potrebnim za izvajanje dejavnosti izobraževanja. Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
Navedeno nedvomno potrdi navedbe organa, da ZTI (ki je bil tudi v razvid vpisan pri MŠŠ in ne pri organu) ni izvajal programov izobraževanja po ZVis. ZVis namreč v skladu s 1. členom ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja, ter hkrati ureja statusna vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz in študentskih domov. 2. člen ZVis določa vrste visokošolskih zavodov, ki so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V skladu s 16. členom ZVis visokošolski zavod lahko začne opravljati dejavnost, ko se vpiše v razvid visokošolskih zavodov. Razvid (za visokošolske zavode) pa vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da delovanje ZTI nedvomno ni spadalo v resorno pristojnost organa in tudi ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je MŠŠ organu odstopilo prosilkino zadevo v pristojno reševanje. Organ se je namreč šele z dopisom št. 1102-12/2011/2 z dne 21. 1.2011, s katerim mu je MŠŠ zadevo prosilke odstopilo, s prosilkino zadevo tudi seznanil, vendar organ navaja, da mu je MŠŠ dopis prosilke odstopilo v reševanje zgolj z namenom izdaje mnenja v skladu z določbami o vrednotenju izobraževanja (13. in 14. člen ZPVI), ne pa iz razloga, ker bi organ lahko razpolagal z dokumentacijo, ki jo prosilka išče. Glede na navedbe prosilke, da bi si moral organ zahtevane dokumente pridobiti zaradi izdaje mnenja v postopku vrednotenja izobraževanja v skladu s 13. členom ZPVI, Pooblaščenec pojasnjuje, da je v celoti v domeni organa, katero dokumentacijo si bo pridobil za ustrezno izpeljavo konkretnega postopka, ki je v njegovi pristojnosti, pri čemer je organ glede tega Pooblaščencu že ob odstopu pritožbe pojasnil, da se mnenje o izobrazbi izdaja na podlagi predložene slovenske listine o izobraževanju in informacij, ki izhajajo iz listine, ter na podlagi predpisov oziroma zakonodaje na področju izobraževanja v Republiki Sloveniji, smiselno enako obrazložitev glede dokumentacije, ki jo organ ob izdelavi konkretnega mnenja potrebuje, pa je organ Pooblaščencu podal tudi na ogledu in camera.
Končno se Pooblaščenec opredeljuje še do pritožbenih navedb prosilke, da bi si zahtevane dokumente organ lahko pridobil na podlagi 16. člena ZPVI (zbiranje osebnih podatkov) oziroma na podlagi 14. člena ZUP - ekonomičnost postopka. Pooblaščenec v zvezi s tem poudarja, da je smisel dostopa do informacij javnega v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij javnega značaja, ki dejansko že obstajajo in organ z njimi razpolaga. Organi zavezanci so namreč v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca (razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah).
Pritožbeni postopek tudi ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma naj si pridobi zahtevano dokumentacijo.
3. Zaključek
Ker organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilke, ne razpolaga, niti ne obstajajo kakršni koli indici, da bi lahko bil prav organ tisti, ki bi razpolagal z dokumentacijo, ki jo prosilka išče, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija pri organu ne obstaja. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilke zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka