Prosilec - Upravna enota Murska Sobota
+ -Številka: 090-67/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilca sta od organa zahtevala fotokopije gradbenega dovoljenja izdanega leta 1961 in fotokopije zapisnika ob napravi nove zemljiške knjige za katastrsko občino Murska Sobota. Organ je zahtevo prosilcev zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti res ne razpolaga in da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, zato je pritožbo prosilcev kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-67/2011
Datum: 20. 4. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju: prosilca), z dne 29. 3. 2011, zoper odločbo Upravne enote Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju: organ), št. 090-7/2007-4 (0501) z dne 23. 3. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilcev se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilca sta dne 20. 8. 2007 na organ naslovila zaprosilo za dostop do informacij javnega značaja, v katerem sta od organa zahtevala posredovanje fotokopij lokacijske dokumentacije ali lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, izdanega dne 26. 6. 1961 ob izgradnji stanovanjske hiše ………. na naslovu ………… v Murski Soboti. Iz zahteve prosilcev izhaja, da sta zahtevala tudi lokacijski zapisnik ob napravi nove zemljiške knjige za katastrsko občino Murska Sobota z dne 21. 2. 1973.
Organ je po pozivu Pooblaščenca v pritožbenem postopku zaradi molka organa (poziv št. 0900-50/2011/2 z dne 11. 3. 2011) izdal odločbo št. 090-7/2007-4 (0501) z dne 23. 3. 2011, s katero je dostop prosilcev do želenih informacij zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da je na zahtevo prosilcev z dne 20. 8. 2007 odgovoril z dopisom št. 090-7/2007-2 (0501) z dne 22. 8. 2007, s katerim je zato, ker z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal, prosilca napotil na pristojni arhiv oziroma sodišče, ter da je po ponovnem pregledu zbirk dokumentarnega gradiva ugotovil, da z dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilcev, še vedno ne razpolaga.
Pooblaščenec je dne 6. 4. 2011 od organa prejel v pristojno reševanje pritožbo prosilcev z dne 29. 3. 2011 zoper odločbo organa št. 090-7/2007-4 (0501) z dne 23. 3. 2011. Prosilca sta v pritožbi navedla, da se pritožujeta iz razlogov nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično nepravilne uporabe materialnega prava. Prosilca menita, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga in navajata, da vsi organi vedo, da se nahaja pri organu. Navedla sta, da pri sodišču že dlje časa teče nek spor in bi kot ključno informacijo potrebovala ravno zapisnik, za katerega že dolgo časa prosita. Zahtevke naj bi podala že v letu 2007 in tudi drugi organi naj bi ju napotili na organ. Nadalje sta prosilca navedla, da organ izigrava zakon in trdi, da ne gre za informacijo javnega značaja, čeprav naj bi tudi s strani Pooblaščenca dobila odgovor, da jima mora organ izročiti zapisnik, ker je ključnega pomena pri razrešitvi zadeve, ki je že dlje časa na sodišču. Prosilca sta v pritožbi zahtevala, da se jima zapisnik nemudoma izroči, v primeru, da organ zapisnika ne poseduje, pa naj navede točen naslov, kje se zapisnik nahaja. Prosilca sta pritožbi priložila dopis Območne geodetske uprave Murska Sobota št. 35352-2/2007-1 z dne 17. 10. 2007 in dopis Okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, je od organa zahteval, da mu pošlje vlogo prosilcev, ki jo je organu z dopisom št. 35352-2/2007-1 z dne 17. 10. 2007 odstopila Območna geodetska uprava Murska Sobota.
Pooblaščenec je dne 19. 4. 2011 od organa prejel zahtevano vlogo prosilcev. Pooblaščenec je dne 19. 4. 2011 prejel dopis prosilcev, v katerem sta pojasnila okoliščine sosedskega spora zaradi meje, priložila pa sta tudi nekaj dokumentov, ki za predmetni postopek niso relevantni, razen zapisnika, sestavljenega dne 21. 2. 1973 pri občinskem sodišču v Murski Soboti o poizvedbah zaradi naprave nove zemljiške knjige za katastrsko občino Murska Sobota, ki je dejansko predmet zahteve prosilcev z dne 20. 8. 2007.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilca pritožujeta zoper odločbo organa št. 090-7/2007-4 (0501) z dne 23. 3. 2011, s katero je organ odločil o zahtevi prosilcev z dne 20. 8. 2007. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj izpodbijana odločba, ki ji oporekata prosilca v pritožbi. Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilcev z dne 20. 8. 2011, s katero sta prosilca zahtevala fotokopije:
- lokacijske dokumentacije ali lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, izdanega 26. 6.1961 ob gradnji hiše …… v Murski Soboti na naslovu ………., (v nadaljevanju: gradbeno dovoljenje) ali
- lokacijski zapisnik ob napravi nove zemljiške knjige za katastrsko občino Murska Sobota 21. 2. 1973 (v nadaljevanju: zapisnik).
2. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ. V konkretnem primeru pa je sporno, ali zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa in ali organ z zahtevano informacijo razpolaga.
3. Ali zahtevani zapisnik izvira iz delovnega področja organa?
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, je informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnostjo organa (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 82).
Zahteva prosilcev se v delu, kjer sta prosilca zahtevala fotokopijo »lokacijskega zapisnika ob napravi nove zemljiške knjige za katastrsko občino Murska Sobota 21. 2. 1973«, nanaša na dokumentacijo, ki ne glede na to, da je poimenovanje dokumenta očitno napačno, vsebinsko smiselno zagotovo ne izvira iz delovnega področja organa oziroma gre za dokumentacijo, ki je organ prav gotovo ni izdelal v okviru svojih pristojnosti. Zemljiško knjigo namreč v skladu z 2. členom Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08-ZST-1, 45/08, 28/09, 79/10-Odl.US: U-I-85/09-8, 25/11; v nadaljevanju: ZZK-1) nastavi in vodi pristojno zemljiškoknjižno sodišče. Dokument, ki sta ga prosilca označila kot »lokacijski zapisnik ob napravi nove zemljiške knjige« vsebinsko smiselno ustreza »Zapisniku o ugotovitvi podatkov« iz 217. člena ZZK-1, ki določa, da se v postopku ugotavljanja podatkov glede pravic na nepremičninah (ki v skladu s tretjim odstavkom 213. člena ZZK-1 pomeni prvo fazo postopka nastavitve zemljiške knjige) piše zapisnik, ki mora obsegati bistvene podatke o poteku postopka, zlasti bistvene izjave udeležencev postopka in dokaze, ki so jih ti ponudili za ugotavljanje svojih pravic.
Pooblaščenec ugotavlja, da je teoretično sicer mogoče, da bi organ zapisnik o ugotovitvi podatkov v postopku nastavitve zemljiške knjige za katastrsko občino Murska Sobota z dne 21. 2. 1973 kljub vsemu pridobil v okviru svojih pristojnosti, vendar pa je Pooblaščenec prepričan, da organ z zahtevanim zapisnikom res ne razpolaga, iz dveh razlogov:
- prvič, organ je prosilca z dopisom št. 090-7/2007-2(0501) z dne 22. 8. 2007 nemudoma po prejemu njune zahteve obvestil, da zahtevani zapisnik hrani zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Murski Soboti in
- drugič, Okrajno sodišče v Murski Soboti, Zemljiška knjiga, Slomškova 21, 9000 Murska Sobota, je z dopisom z dne 4.10.2007 prosilca pozvala, da plačata sodno takso za izdajo fotokopije zapisnika, ki je nastal ob napravi nove zemljiške knjige v Murski Soboti za parc. št. 1797 in 1798, iz česar izhaja, da z zahtevanim zapisnikom razpolaga Okrajno sodišče v Murski Soboti, kjer prosilca lahko tudi kadarkoli zaprosita za dostop do zahtevanega zapisnika na podlagi ZDIJZ.
Pooblaščenec na tem mestu prereka navedbe prosilcev, da »vsi organi vedo, da je (dokumentacija – op. Pooblaščenca) na Upravni enoti v Murski Soboti«, ter da so ju tudi drugi organi napotili na organ, za kar naj bi predložila tudi dokaze. Prosilca sta pritožbi priložila zgoraj navedeni dopis Okrajnega sodišča v Murski Soboti in dopis Območne geodetske uprave Murska Sobota št. 35352-2/2007-1 z dne 17. 10. 2007, iz katerega izhaja, da je Okrajno sodišče Murska Sobota odstopilo zahtevo prosilcev Območni geodetski upravi Murska Sobota, ta pa organu. Pooblaščenec je od organa pridobil odstopljeno zahtevo prosilcev z dne 11. 10. 2007 in ugotovil, da prosilca v tej vlogi nista zahtevala fotokopij zapisnika ob napravi nove zemljiške knjige v Murski Soboti, ampak sta zahtevala fotokopijo zapisnika, ki je nastal na zahtevo …….., revizija glavnega stanovanjskega projekta dne 7. 7. 1961, spis pod oznako 03-BU-18/1961, za parc. št. 1797 in 1798. Pooblaščenec ugotavlja, da iz dopisov, ki sta jih predložila prosilca, nikakor ne izhaja, da bi »vsi organi vedeli«, da se zahtevana dokumentacija nahaja pri organu. Pooblaščenec ugotavlja, da dokumentacija, ki sta jo priložila prosilca, ne dokazuje dejstva, da »vsi organi vedo«, kot tudi ne dokazuje, da organ z zahtevanim zapisnikom razpolaga.
Poleg tega je Pooblaščenec med dokumentacijo, ki sta mu jo prosilca poslala z dopisom z dne 18. 4. 2011, identificiral »lokacijski zapisnik ob napravi nove zemljiške knjige za katastrsko občino Murska Sobota 21. 2. 1973« kot »Zapisnik sestavljen dne 21. 2. 1973 pri občinskem sodišču v Murski Soboti o poizvedbah zaradi naprave nove zemljiške knjige za katastrsko občino Murska Sobota«. Pooblaščenec ugotavlja, da ne glede na to, kje sta prosilca pridobila zahtevani zapisnik, to ne spremeni dejstva, da z njim že razpolagata, zato v svojih pravicah nista nikakor prikrajšana.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da organ z »lokacijskim zapisnikom ob napravi nove zemljiške knjige za katastrsko občino Murska Sobota 21. 2. 1973«, ki sta ga zahtevala prosilca, ne razpolaga, zato je pritožba prosilcev v tem delu neutemeljena.
4. Ali organ razpolaga z zahtevanim gradbenim dovoljenjem?
Glede na to, da je v skladu drugim odstavkom 24. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 Odl.US: U-I-165/09-34; v nadaljevanju: ZGO-1) pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti državnega pomena na prvi stopnji, upravna enota, na katere območju leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana lokacijska dokumentacija in lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje nedvomno pomeni informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Pooblaščenec je zato nadalje ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevano lokacijsko dokumentacijo in lokacijskim oziroma gradbenim dovoljenjem z dne 26. 6. 1961. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da se v skladu s 1. točko prvega odstavka 209. člena ZGO-1 z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da v veljavnih zakonih in predpisih, izdanih na njihovi podlagi uporabljeni izrazi "dovoljenje za poseg v prostor", "lokacijsko in gradbeno dovoljenje" in "enotno dovoljenje za gradnjo" pomenijo "gradbeno dovoljenje" po določbah tega zakona, zato bo Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve te odločbe za zahtevane dokumente uporabljal enoten izraz »gradbeno dovoljenje«.
Organ je dopisu št. 090-7/2007-2(0501) z dne 22. 8. 2007 prosilcema pojasnil, da dokumentarno gradivo, ki je nastalo pred koncem koledarskega leta 1961, hrani Pokrajinski arhiv Maribor, Glavni trg 7.
V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06; v nadaljevanju: ZVDAGA) morajo javnopravne osebe izročiti javno arhivsko gradivo arhivu najkasneje 30 let po nastanku gradiva, pri čemer so »javnopravne osebe« v skladu z definicijo 12. alineje 2. člena ZVDAGA državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, »javno arhivsko gradivo« pa je v skladu z definicijo 14. alineje 2. člena ZVDAGA arhivsko gradivo, ki se odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb po strokovnih navodilih pristojnega arhiva.
Osnove za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva za organe državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravne in fizične osebe, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, z orientacijskimi roki hranjenja dokumentarnega gradiva določa Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS, št. 52/09; v nadaljevanju: Pravilnik). Glede na rok hranjenja v organih v skladu z določbo 2. člena Pravilnika ločimo tri vrste dokumentarnega gradiva:
– arhivsko gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo ali trajen pomen za pravno varnost oseb v skladu s strokovnimi navodili pristojnih arhivov (oznaka A),
– trajno dokumentarno gradivo, ki ima trajen ali daljši časovno omejen rok hranjenja in je pomembno za poslovanje organa (oznaka T ali T oziroma najmanj xx let) in
– dokumentarno gradivo z roki hranjenja, izraženimi v letih (2, 5, 10 let in več), ki so neposredno določeni s predpisi ali jih določajo potrebe poslovanja organov.
Določba prvega odstavka 12. člena Pravilnika določa, da zadeve iz upravnih in drugih postopkov organ praviloma hrani v celoti kot trajno dokumentarno gradivo ali kot arhivsko gradivo. V zadevah se lahko kot trajno dokumentarno gradivo ali kot arhivsko gradivo hranijo le pomembnejši dokumenti zadeve (na primer odločbe, sklepi, zapisniki, poročila, analize), ostali dokumenti v zadevi pa le določeno število let (na primer vloge, priloge, soglasja, mnenja, mesečna poročila in statistika itd.).
Zbirni klasifikacijski načrt za razvrščanje gradiva v javni upravi z roki hranjenja dokumentarnega gradiva kot priloga 1 k Pravilniku določa roke hrambe oziroma roke, v katerih morajo organi posredovati javno arhivsko gradivo pristojnemu arhivu. Pod klasifikacijskim znakom 351 (graditev) so lokacijska, gradbena dovoljenja, uporabna dovoljenja, spremembe, podaljšanja, izdaja soglasij v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja označena z »A«, prav tako tudi lokacijska dovoljenja in priglasitve po zakonu o graditvi objektov (klasif. znak 35102), gradbena dovoljenja po zakonu o graditvi objektov (klasif. znak 35103) in uporabna dovoljenja in tehnični pregledi (klasif. znak 35105). Oznaka »A« pomeni arhivsko gradivo, ki ima trajni pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ter trajni pravni interes in se odbira na podlagi pisnih navodil pristojnih javnih arhivov in se izroča najkasneje v roku 30 let od nastanka.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da je moral organ v skladu z ZVDAGA in podrejenimi predpisi zahtevano gradbeno dovoljenje, ki je nastalo leta 1961, brez dvoma posredovati pristojnemu arhivu pred dnem vložitve zahteve prosilcev, zato ni razlogov, da bi dvomili v navedbe organa, da z zahtevano informacijo javnega značaja ne razpolaga več.
Na tem mestu je potrebno pojasniti še, da če organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ni zavezan k temu, da dokument naknadno pridobi. Organ ni dolžan ustvariti, pridobiti, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, ki ni (več) v njegovi posesti oziroma s katerim ne razpolaga. Zavezanci morajo omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni kreirati novega dokumenta, zbirati informacij ali pridobiti dokumentov, s katerimi ne razpolagajo več (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Glede navedb prosilcev, da organ izigrava zakon in trdi, da ne gre za informacijo javnega značaja, čeprav naj bi tudi s strani Pooblaščenca dobila odgovor, da jima mora organ izročiti zapisnik, ker je ključnega pomena pri razrešitvi zadeve, ki je že dlje časa na sodišču, Pooblaščenec pojasnjuje dvoje:
- prvič, načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ pomeni med drugim tudi to, da prosilcu ni treba navesti, zakaj želi dostopati do informacije javnega značaja, kot tudi razlog, zaradi katerega prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja, ne sme nikakor vplivati na odločitev organa o prosilčevi zahtevi za dostop, zato so navedbe prosilcev glede razlogov, zaradi katerih se želita seznaniti z zahtevano dokumentacijo (ker naj bi bil zapisnik ključnega pomena pri razrešitvi zadeve, ki je že dlje časa na sodišču) nerelevantne, in
- drugič, Pooblaščenec je z vpogledom v svoje dokumentarno gradivo ugotovil, da prosilcema nikoli ni posredoval odgovora, v katerem bi zapisal, da jima mora organ izročiti zapisnik, saj v skladu z veljavno zakonodajo organu niti ne more naložiti takšne obveznosti drugače kot z odločbo, Pooblaščenec pa odločbe, s katero bi odločil o zahtevi prosilcev z dne 20. 8. 2007 ni izdal, o pritožbi prosilcev zoper izpodbijano odločbo pa je Pooblaščenec prvič odločil šele s to odločbo.
5. Kršitev pravil postopka
Pooblaščenec je v skladu z določbo drugega odstavka 247. člena ZUP po uradni dolžnosti preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ sicer ni ravnal v skladu z 20. členom ZDIJZ, ki določa, da mora organ, ki je prejel zahtevo, če ne razpolaga z zahtevano informacijo, nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. V konkretnem primeru bi moral organ zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na zahtevani zapisnik, odstopiti Okrajnemu sodišču v Murski Soboti, kar pa je organ delno saniral s tem, ko je prosilcema z dopisom št. 090-7/2007-2(0501) z dne 22. 8. 2007 sporočil, da z zahtevanim zapisnikom sam ne razpolaga, da pa po njegovem mnenju z zahtevanim zapisnikom razpolaga zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Murski Soboti. Prosilca v svojih pravicah tako nista bila prikrajšana, kar še toliko bolj izhaja iz dejstva, da sta prosilca zahtevani zapisnik dejansko pridobila, saj sta ga priložila dopisu Pooblaščencu z dne 18. 4. 2011. Dejstva, da organ zahteve prosilcev v delu, ki se nanaša na zapisnik, ni odstopil Okrajnemu sodišču v Murski Soboti, temveč je prosilca usmeril, da sama naslovita zahtevo na Okrajno sodišče v Murski Soboti, pa Pooblaščenec ne more šteti kot bistvene kršitve pravil postopka.
Glede zahteve prosilcev v delu, ki se nanaša na gradbeno dovoljenje, Pooblaščenec pojasnjuje, da je treba upoštevati določbo drugega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu. Organ je sicer zamudil rok 20 delovnih dni, v katerem bi moral odločiti o zahtevi prosilcev, vendar to ne spremeni dejstva, da je izdal odločbo, s katero je zavrnil zahtevo prosilcev za dostop do informacij javnega značaja iz razloga, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, in s tem izpolnil svojo obveznost po drugem odstavku 22. člena ZDIJZ. Določba drugega odstavka 4. člena ZDIJZ namreč organ odveže dolžnosti po 20. členu ZDIJZ, saj arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja. Organ je tako ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilcev zavrnil z izpodbijano odločbo.
6. Sklepno
Upoštevaje zgornje argumente ter na podlagi dokumentov, ki se nahajajo v upravnem spisu št. 09067/2011, je Pooblaščenec zaključil, da organ z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, ne razpolaga, zaradi česar pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti ugotavljal tudi, ali je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in ugotovil, da organ ni napravil bistvenih kršitev pravil postopka, zato je pritožbo prosilcev, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
7. Odločitev o stroških
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka