Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-66/2011/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Pooblaščenec je organu naložil, da prosilcu posreduje sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Pooblaščenec je ugotovil, da dejstvo, da je bila javnost z glavne obravnave izključena z namenom, da je zavarovano osebno življenje oškodovanke in obdolženca, samo po sebi še ne more biti razlog, da se prosilki zavrne dostop do celotne sodbe. Z uporabo instituta delnega dostopa je namreč mogoče prekriti varovane osebne podatke ter na ta način onemogočiti prepoznavnost in določljivost posameznikov in tako zavarovati osebno življenje oškodovanke in obdolženca.
ODLOČBA
Številka: 090-66/2011/
Datum: 30. 5. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; ZUP), o pritožbi Ive Ropac, novinarke časopisa Delo, Dunajska c. 5, 1509 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 8. 3. 2011, zoper odločbo Okrožnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 18. 2. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi in izpodbijana odločba Okrožnega sodišča Republike Slovenije št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 18. 2. 2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilki v 3 (treh) dni po pravnomočnosti te odločbe posredovati fotokopijo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 1086/2010 (I K 328/2009), z dne 14. 12. 2010, pri čemer je dolžan prekriti:
1. v celotnem dokumentu:
a) ime in priimek obdolženca;
b) ime in priimek oškodovanke;
2. na 1. strani dokumenta:
a) celotno besedilo od besedila »razsodilo: Obdolženi« do besedila »se iz razloga po«;
3. na 2. strani dokumenta:
a) celotno besedilo od besedila »dejanje s tem,« (v drugi vrstica prvega odstavka) do besedila »s čemer naj bi obdolženi storil« (v prvi vrstica tretjega odstavka);
b) celotno besedilo od besedila »povsod po svetu« (v tretji vrstici zadnjega odstavka) do konca strani;
4. na 3. strani dokumenta:
a) celoten prvi odstavek;
b) imena in priimke prič v drugem odstavku;
c) ime in priimek v tretji vrstici tretjega odstavka;
d) naslov prispevka v šesti in sedmi vrstici tretjega odstavka;
e) imena in priimki prič v osmi in deveti vrstici tretjega odstavka;
f) datum v dvanajsti vrstici tretjega odstavka;
g) naslov članka in ime ter priimek avtorice članka v trinajsti vrstici tretjega odstavka;
h) imeni in priimka dveh predlaganih prič v zadnji vrstici v petem odstavku;
5. na 4. strani dokumenta:
a) imena in priimki predlaganih prič v drugi, osmi, deveti, trinajsti, štirinajsti, sedemnajsti, štirideseti in oseminštirideseti vrstici;
b) imena in priimki prič v deseti, enajsti, dvajseti, petindvajseti, šestindvajseti in šestintrideseti vrstici;
6. na 5. strani dokumenta:
a) celotno besedilo od besedila »Opisal je,« do besedila »obdolženčev zagovor so potrdili« v drugem odstavku;
b) imena in priimki prič v petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti vrstici v drugem odstavku;
c) celotno besedilo od besedila »Povedala je,« (v tretji vrstici tretjega odstavka) do konca strani;
7. na 6. strani dokumenta:
a) imena in priimki prič v drugi, tretji in četrti vrstici v prvem odstavku;
b) celotno besedilo od besedila »ki je povedal, da ima,« (v osmi vrstici prvega odstavka) do besedila »Sodišče je ugotovilo« (v enajsti vrstici prvega odstavka);
c) celotno besedilo od besedila »kot spolni napad« (v trinajsti vrstici prvega odstavka) do konca strani;
8. na 7. strani dokumenta:
a) imena in priimki prič v prvi in enaindvajseti vrstici prvega odstavka, v prvi in dvaindvajseti vrstici drugega odstavka, prvi vrstici tretjega odstavka;
b) celotno besedilo od besedila »povedal je« (v tretji vrstici prvega odstavka) do besedila »Priča je tudi opisal« (v osemnajsti vrstici prvega odstavka);
9. na 8. strani dokumenta:
a) celotno besedilo od besedila »je tudi« (v prvi vrstici prvega odstavka) do besedila »Izpoved priče« (v drugi vrstici prvega odstavka);
b) imena in priimki prič v prvi, četrti, dvanajsti in sedemnajsti vrstici v drugem odstavku, v prvi vrstici tretjega odstavka, v prvi in peti vrstici četrtega odstavka in v prvi in drugi vrstici v petem odstavku;
c) ime centra v drugi vrstici tretjega odstavka;
10. na 9. strani dokumenta:
a) imena in priimki prič v drugi in peti vrstici prvega odstavka, v prvi, trinajsti in petnajsti vrstici drugega odstavka, v drugi, štirinajsti, petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti vrstici tretjega odstavka in v četrti vrstici četrtega odstavka;
11. na 10. strani dokumenta:
a) ime in priimek avtorice članka v prvi vrstici prvega odstavka;
b) imena in priimki prič v prvi vrstici prvega odstavka in v enajsti in dvanajsti vrstici drugega odstavka.
2. V preostalem delu - glede prekritih osebnih podatkov - se zahteva prosilke z dne 14. 2. 2011 zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 14. 2. 2011 na organ naslovila zahtevo, da ji organ posreduje sodbo okrožnega sodišča za obdolženega …… za kaznivo dejanje po prvem odstavku 184. člena KZ, opr. št. I K 328/2009.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 18. 2. 2011, s katero je zahtevo prosilke za dostop do kopije sodbe I K 1086/2010 (I K 328/2009) zavrnil in navedel, da je iz zahtevanega dokumenta (sodbe) razvidno, da je bila javnost z glavne obravnave izključena glede na naravo očitanega kaznivega dejanja z namenom, da je zavarovano osebno življenje same oškodovanke pa tudi obdolženca. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil, da je s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Organ je povzel 1. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) in navedel, da je osebni podatek po 1. točki 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba pa je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira na način, kine povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Na koncu obrazložitve odločbe je organ navedel, da je skladno z navedenim ugotovil, da zahtevi prosilke ne more ugoditi.
Zoper navedeno odločbo je organ dne 8. 3. 2011 prejel pritožbo, v kateri prosilka navaja, da jo je odločba presenetila, ker je doslej v podobnih primerih, torej v primerih, ko je bila javnost izključena s sojenja, pri istem sodišču od istega organa sodbo dobila. V konkretnem primeru je bila obravnava le delno zaprta za javnost, torej ne od začetka obravnave, ampak šele na drugem oziroma tretjem naroku, na katerem je nameravala biti navzoča tudi prosilka. Prosilka meni, da takšna odločitev organa ni logična, prav tako ni utemeljena, saj ima organ možnost izbrisati oziroma zakriti vse (osebne) podatke, ki bi lahko kakorkoli razkrili identiteto vpletenih, hkrati pa zadostiti potrebi javnosti oziroma novinarjev po obveščanju. Ne nazadnje se prav vse sodbe izrekajo javno in v imenu ljudstva.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom opr. št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 24. 3. 2011 na podlagi 245. člena ZUP, odstopil Pooblaščencu v reševanje. Pri tem je organ poudaril, da je iz zahtevane sodbe razvidno, da je sodišče javnost z glavne obravnave izključilo glede na naravo očitanega kaznivega dejanja zato, da je zavarovalo osebno življenje same oškodovanke pa tudi obdolženca. Po podatkih v vpisniku K1 organa nobena od glavnih obravnav ni bila javna.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti (kamor sodi tudi sojenje v konkretnih kazenskih zadevah), predstavlja del javnopravnih nalog sodišča in s tem spada v njegovo delovno področje. Sodba, ki je predmet zahteve v obravnavanem primeru, torej nedvomno sodi v delovno področje organa. Prav tako v konkretnem primeru ni sporno, da zahtevani dokument obstaja, in da organ z njim razpolaga v materializirani obliki, saj je organ Pooblaščencu posredoval fotokopijo tega dokumenta, zato zahtevana sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 1086/2010 (I K 328/2009), z dne 14. 12. 2010 izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
3. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec presojal obstoj teh izjem v obravnavanem dokumentu. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec izvedel preizkus, ali zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je po pregledu vsebine sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 1086/2010 (I K 328/2009), z dne 14. 12. 2010 ugotovil, da ta vsebuje številne osebne podatke. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS št. 33I/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. člen Ustave RS), vendar pa je, po oceni Pooblaščenca, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja (Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 270-273). Če je ta pravica v prvi vrsti namenjena strankam postopka, potem takšna pravica ne sme omejiti druge ustavne pravice, pravice do varstva osebnih podatkov in varstva pravic zasebnosti, tudi v okviru sodnega postopka.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki je predmet presoje, vsebuje naslednje osebne podatke:
- različni osebni podatki obdolženca in oškodovanke v konkretnem kazenskem postopku ter tudi druge podatke, ki omogočajo razkrivanje osebnih podatkov različnih posameznikov (npr. opisovanje konkretnih dogodkov v zagovoru in v izpovedbah prič);
- imena in priimki prič;
- imena in priimki odvetnikov;
- imeni, priimka in podpisa predsednice senata sodišča in zapisnikarice;
- imeni in priimka sodnikov porotnikov;
- ime in priimek državne tožilke.
Glede osebnih podatkov predsednice senata sodišča Pooblaščenec pojasnjuje, da Ustava RS v prvem odstavku 129. člena določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. člen Ustave RS). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami; ZSS), ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007 s spremembami in dopolnitvami; ZSPJS), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. Navedena določba ZDIJZ v smislu 9. člena predstavlja pravno podlago za razkritje osebnega imena (imena in priimka) in podpisa predsednice senata sodišča v obravnavanem primeru, saj v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ne gre za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja tudi pravno podlago za razkritje osebnih imen (imen in priimkov) sodnikov porotnikov, ki kot državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. 187. člen Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 s spremembami in dopolnitvami) določa, da so sodniki porotniki, ki so udeleženi pri izvajanju sodne oblasti na okrožnih sodiščih, v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki. Sodnike porotnike na okrožnih sodiščih imenuje predsednik višjega sodišča na območju okrožnega sodišča na predlog občine ali interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju okrožnega sodišča (45. člen ZS). Sodnikom porotnikom pripada za sodelovanje pri sojenju nagrada in povračilo stroškov po predpisih, ki jih sprejme minister, pristojen za pravosodje (50. člen ZS). Iz navedenega izhaja, da osebna imena sodnikov porotnikov ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj pri sojenju opravljajo javno funkcijo, za katero prejemajo nagrado in povračilo stroškov iz javnih sredstev. Osebna imena sodnikov porotnikov so tudi že javno dostopna na svetovnem spletu http://www.sodisce.si/okrolj/zaposleni/sodniki_porotniki/.
Tudi glede imena in priimka državne tožilke Pooblaščenec ugotavlja, da prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja pravno podlago za razkritje tega podatka javnosti. Upoštevaje 4. člen Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvami) so državni tožilci funkcionarji, ki pri državnem tožilstvu opravljajo javno funkcijo, na katero so imenovani s strani Vlade Republike Slovenije, generalnega državnega tožilca pa imenuje Državni zbor Republike Slovenije.
Med varovane osebne podatke ravno tako ne sodita ime in priimek zapisnikarice, ker je slednja v smislu 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) javna uslužbenka in se tudi razkritje njenih osebnih podatkov uporablja določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ime in priimek zapisnikarice sta v obravnavani sodbi namreč navedena v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja, sklenjenega v javnem sektorju, in zato nista varovana osebna podatka.
Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo osebna imena odvetnikov, ki so navedeni v obravnavani sodbi. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavani sodbi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je treba tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek.
Upoštevaje dejstvo, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje določenih osebnih podatkov iz obravnavane sodbe, Pooblaščenec zaključuje, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki, kar pomeni, da predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da sodba opr. št. I K 1086/2010 (I K 328/2009) vsebuje naslednje varovane osebne podatke in podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke:
1. v celotnem dokumentu:
a) ime in priimek obdolženca;
b) ime in priimek oškodovanke.
2. na 1. strani dokumenta:
a) celotno besedilo od besedila »razsodilo: Obdolženi« do besedila »se iz razloga po«, ki vsebuje številne osebne podatke obdolženca (ime očeta, ime matere, datum in kraj rojstva, narodnost, …);
3. na 2. strani dokumenta:
a) celotno besedilo od besedila »dejanje s tem,« (v drugi vrstica prvega odstavka) do besedila »s čemer naj bi obdolženi storil« (v prvi vrstica tretjega odstavka), ki vsebuje opis očitanega kaznivega dejanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko;
b) celotno besedilo od besedila »povsod po svetu« (v tretji vrstici zadnjega odstavka) do konca strani, ki vsebuje obdolženčev zagovor, na podlagi katerega bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko.
4. na 3. strani dokumenta:
a) celoten prvi odstavek, ki vsebuje opis očitanega kaznivega dejanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko;
b) imena in priimke prič v drugem odstavku;
c) ime in priimek v tretji vrstici tretjega odstavka;
d) naslov prispevka v šesti in sedmi vrstici tretjega odstavka, na podlagi katerega bi bilo mogoče identificirati obdolženca;
e) imena in priimki prič v osmi in deveti vrstici tretjega odstavka;
f) datum v dvanajsti vrstici tretjega odstavka, s pomočjo katerega bi bilo mogoče najti članek in posledično identificirati obdolženca ali oškodovanko;
g) naslov članka, na podlagi katerega bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko, in ime ter priimek avtorice članka v trinajsti vrstici tretjega odstavka;
h) imeni in priimka dveh predlaganih prič v zadnji vrstici v petem odstavku.
5. na 4. strani dokumenta:
a) imena in priimki predlaganih prič v drugi, osmi, deveti, trinajsti, štirinajsti, sedemnajsti, štirideseti in oseminštirideseti vrstici;
b) imena in priimki prič v deseti, enajsti, dvajseti, petindvajseti, šestindvajseti in šestintrideseti vrstici;
6. na 5. strani dokumenta:
a) celotno besedilo od besedila »Opisal je,« do besedila »obdolženčev zagovor so potrdili« v drugem odstavku, ki povzema dele zagovora obdolženca in na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko;
b) imena in priimki prič v petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti vrstici v drugem odstavku;
c) celotno besedilo od besedila »Povedala je,« (v tretji vrstici tretjega odstavka) do konca strani, ki povzema dele izpovedi oškodovanke in na podlagi katere bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko;
7. na 6. strani dokumenta:
a) imena in priimki prič v drugi, tretji in četrti vrstici v prvem odstavku;
b) celotno besedilo od besedila »ki je povedal, da ima,« (v osmi vrstici prvega odstavka) do besedila »Sodišče je ugotovilo« (v enajsti vrstici prvega odstavka), ki povzema izpoved priče, ki vsebuje osebne podatke oškodovanke;
c) celotno besedilo od besedila »kot spolni napad« (v trinajsti vrstici prvega odstavka) do konca strani, ki vsebuje dele zagovora obdolženca in izpovedb prič, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko;
8. na 7. strani dokumenta:
a) imena in priimki prič v prvi in enaindvajseti vrstici prvega odstavka, v prvi in dvaindvajseti vrstici drugega odstavka, prvi vrstici tretjega odstavka;
b) celotno besedilo od besedila »povedal je« (v tretji vrstici prvega odstavka) do besedila »Priča je tudi opisal« (v osemnajsti vrstici prvega odstavka), ki povzema izpoved priče, na podlagi katere bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko;
9. na 8. strani dokumenta:
a) celotno besedilo od besedila »je tudi« (v prvi vrstici prvega odstavka) do besedila »Izpoved priče« (v drugi vrstici prvega odstavka), ki povzema izpoved priče, na podlagi katerega bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko;
b) imena in priimki prič v prvi, četrti, dvanajsti in sedemnajsti vrstici v drugem odstavku, v prvi vrstici tretjega odstavka, v prvi in peti vrstici četrtega odstavka in v prvi in drugi vrstici v petem odstavku;
c) ime centra v drugi vrstici tretjega odstavka, ker gre za osebni podatek oškodovanke;
10. na 9. strani dokumenta:
a) imena in priimki prič v drugi in peti vrstici prvega odstavka, v prvi, trinajsti in petnajsti vrstici drugega odstavka, v drugi, štirinajsti, petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti vrstici tretjega odstavka in v četrti vrstici četrtega odstavka.
11. na 10. strani dokumenta:
a) ime in priimek avtorice članka, na podlagi katerega bi bilo mogoče identificirati obdolženca ali oškodovanko, v prvi vrstici prvega odstavka;
b) imena in priimki prič v enajsti in dvanajsti vrstici drugega odstavka.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obstaja še katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavane sodbe je Pooblaščenec ugotovil, da v njej ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
4. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec se strinja z organom, ki zatrjuje, da je bila v obravnavanem primeru javnost z glavne obravnave izključena z namenom, da je zavarovano osebno življenje oškodovanke in obdolženca, vendar pa to nikakor ne more biti razlog, da se prosilki zavrne dostop do celotne sodbe. V obravnavanem primeru je prišlo do situacije, ko so temeljne človekove pravice: pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, pravica do sodnega varstva in pravica do svobode izražanja, trčile druga v drugo. Za temeljne človekove pravice pa je značilno, da so druga drugi enakovredne, nobena ne more in ne sme biti nad drugo. Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče zadostiti vsem ustavnim pravicam, ne da bi katero od njih povsem omejili. S prekritjem varovanih osebnih podatkov, ki so navedeni v točki 3. obrazložitve te odločbe, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani sodbi, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Zaveza ohraniti varovane osebne podatke zaupne pa se nanaša prav na vse, ki so se z njimi seznanili na glavni obravnavi (tako za stranke v sodnem postopku, kot za ostale prisotne na glavni obravnavi), ali kako drugače.
Implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, številka T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226). Pooblaščenec je kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale v obravnavanem primeru, če bi bil prosilcu omogočen delni dostop do zahtevanih dokumentov, ter ugotovil, da takšen način dostopa v obravnavanem primeru ne bi ogrozil varovanih osebnih podatkov, poleg tega pa za prosilca tudi ne bi povzročil popolne izgube vrednosti oziroma smiselnosti dostopa do zahtevanih dokumentov. Dokument, ki je predmet zahteve prosilke, je namreč sestavni del konkretnega kazenskega postopka in izkazuje potek kazenskega postopka, pri katerem v določenem obsegu ravno tako velja načelo transparentnosti. Zato delni dostop do obravnavanih dokumentov nedvomno ni brez vrednosti oziroma smisla ne za prosilko, ne za javnost.
Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je organ dolžan prosilki omogočiti delni dostop in varovane osebne podatke prekriti, do vseh preostalih podatkov pa prosilki omogočiti dostop, kakor izhaja iz izreka te odločbe.
Pooblaščenec na koncu še pojasnjuje, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ v konkretnem primeru prosilki posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta, kot izhaja iz njene zahteve.
5. Sklepno
Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke