Prosilec - Inšpektorat za javno upravo
+ -Številka: 090-58/2011/3
Kategorije: Kršitev postopka, Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval zapisnike vseh sestankov med Ministrstvom za javno upravo (inšpektoratom) in Ministrstvom za pravosodje ter drugimi ministrstvi, ki so tekli v zvezi z inšpekcijskimi nadzori in ostalimi zadevami v zvezi z izvajanjem ZUP; dokumente, ki so nastali v zvezi s komunikacijo med navedenima organoma; imena oseb, ki so pri tem sodelovale in mnogo drugih dokumentov. Organ je navedel, da za vodenje evidence dokumentarnega gradiva uporablja program SPIS 4.0, ki iskanja po gradivu po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, ne omogoča, ročno pa bi moral pregledati okoli 1800 zadev. Pooblaščenec je odločbo organa odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje. Ugotovljeno je bilo, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker iz izreka in obrazložitve odločbe ni razvidno, kateri konkretno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje organa, saj se organ ni opredelil do obstoja dokumentov iz posameznih delov zahteve prosilca. Organ je tudi navedel, da pri svojem delu načeloma ne opravlja sestankov, temveč inšpekcijske nadzore, zato je zahtevo prosilca po dokumentih, povezanih s sestanki, zavrnil. Pooblaščenec pa je ugotovil, da bi moral prosilca zaradi nepopolne vloge pozvati na dopolnitev in mu pri tem nuditi ustrezno pomoč.
ODLOČBA
Številka: 090-58/2011/3
Datum: 22. 4. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Inšpektorata za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-23/2011/2 z dne 16. 3. 2011 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Izpodbijana odločba št. 090-23/2011/2 z dne 16. 3. 2011 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je pri Ministrstvu za javno upravo dne 18. 2. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Zahtevo prosilca je Ministrstvo za javno upravo, v točki 5. in 6., dne 22. 2. 2011 odstopilo v obravnavo organu kot organu, ki samostojno odloča o dostopu do informacij javnega značaja. Prosilec je zahteval naslednje informacije:
1. pod tč. 5 zahteve:
- zapisnike z vseh sestankov med Ministrstvom za javno upravo (inšpektoratom) in Ministrstvom za pravosodje, ki so tekli v zvezi z inšpekcijskimi nadzori in ostalimi zadevami v zvezi z izvajanjem ZUP,
- uredbe, odredbe, odločbe, sklepe, uradne zaznamke ali ostale oblike dokumentov, ki so nastali v zvezi z dejavnostjo in komunikacijo med ministrstvi iz prve točke,
- imena in priimke oseb, ki so v reševanju zgoraj omenjenega sodelovale in izdajale dokumente,
- podatek o številu dopisov Ministrstva za javno upravo posredovanih na Ministrstvo za pravosodje v zvezi z zgoraj omenjenim,
- dokumente – odgovore Ministrstva za pravosodje na dopise Ministrstva za javno upravo,
- vse zapisnike iz inšpekcijskih nadzorov upravnih inšpektorjev v zvezi z izvajanjem ZUP v ZKPZ Dob, Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in Ministrstvu za pravosodje,
- podatek, kolikokrat Ministrstvo za javno upravo ni dobilo odgovorov na svoje dopise.
2. pod tč. 6 zahteve:
- zapisnike z vseh sestankov med Ministrstvom za javno upravo (inšpektoratom) in ostalimi ministrstvi, ki so tekli v zvezi z inšpekcijskimi nadzori in ostalimi zadevami v zvezi z izvajanjem ZUP,
- uredbe, odredbe, odločbe, sklepe, uradne zaznamke ali ostale oblike dokumentov, ki so nastali v zvezi z dejavnostjo in komunikacijo med ministrstvi iz prve točke,
- imena in priimke oseb, ki so v reševanju zgoraj omenjenega sodelovale in izdajale dokumente,
- podatek o številu dopisov ministrstva za javno upravo, posredovanih na ministrstva v zvezi z zgoraj omenjenim (posamično po ministrstvih),
- dokumente – odgovore ministrstev na dopise Ministrstva za javno upravo (posamično po ministrstvih),
- vse zapisnike iz inšpekcijskih nadzorov upravnih inšpektorjev v zvezi z izvajanjem ZUP na ministrstvih,
- podatek, kolikokrat Ministrstvo za javno upravo od ministrstev (posamično po ministrstvih) ni dobilo odgovorov na svoje dopise.
O zahtevi prosilca pod tč. 5. in 6. (o preostalem delu prosilčeve zahteve je odločalo Ministrstvo za javno upravo) je organ dne 16. 3. 2011 izdal odločbo št. 090-23/2011/2 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da evidence dokumentarnega gradiva ne vodi na način, ki bi omogočal odgovore na vprašanja, ki jih je postavil prosilec. Za vodenje evidence dokumentarnega gradiva ima organ program SPIS 4.0, ki iskanja po gradivu po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, ne omogoča. Na podlagi 119. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, s spremembami in dopolnitvami) se evidenca vodi oziroma se zadeve in dokumenti klasificirajo po vsebini zadev na podlagi načrta klasifikacijskih znakov. Veljavni načrt klasifikacijskih znakov pod šifro 061 določa klasifikacijo »inšpekcija«. V navedeni uredbi pa ni predvideno, da bi organ moral evidentirati zadeve na vnaprej predpisan način, z vnaprej predpisanimi ključnimi besedami (npr. sestanek, ZUP, ministrstvo, ipd.). Da bi organ ugodil zahtevi prosilca in mu pripravil odgovore le na npr. zahtevo v šesti alineji tč. 5. in 6, bi po oceni organa moral ročno in v veliki meri fizično pregledati preko 1800 zadev, pri čemer gre po oceni organa za več kot 7200 dokumentov oziroma 57600 strani. Organ pri tem poudarja, da tudi v primeru, da bi uredba točno predpisala evidentiranje zadev z vnaprej predpisanimi ključnimi besedami, iskanje po tako splošno izraženih zahtevah ne bi bilo mogoče, saj se besede »uredbe, odredbe, odločbe, sklepi, uradni zaznamki« pojavljajo tudi v drugih upravnih postopkih, ki nimajo zveze z ugotavljanjem izvajanja ZUP. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da splošna evidenca dokumentarnega gradiva SPIS 4.0 ne izkazuje podatkov, ki jih zahteva prosilec oz. iz nje ni mogoče s preprostim postopkom in z gotovostjo pridobiti informacije o številu zadev, ki jih zahteva prosilec. Zadeve, ki jih zahteva prosilec, namreč nimajo enotne oznake in jih tudi program ne prepozna kot take. Organ je tako ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Po mnenju organa bi moral, da bi ugodil zahtevi prosilca, ustvariti novo informacijo javnega značaja, česar pa zavezanci po ZDIJZ niso dolžni.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 23. 3. 2011 pri organu vložil pritožbo, ki jo je ta, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, dne 29. 3. 2011 odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Prosilec v pritožbi med drugim navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi kršitve pravil postopka, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne rabe materialnega predpisa. Meni, da iz dejstva, da organ navaja, da bi za ugoditev zahtevi prosilca moral pregledati več kot 7200 dokumenta, izhaja, da torej z dokumenti nedvomno razpolaga in da je tako kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja izpolnjen. Prosilec meni, da organ pogojuje dostopnost do podatkov z dokumentarnim sistemom oziroma tehnično zmogljivostjo le – tega, s čimer je prekršeno načelo prostega dostopa, saj podatki ne spadajo med izjeme po 6. čl. ZDIJZ samo zato, ker so težje izsledljivi zaradi okrnjene računalniške evidence in omejenosti sistema SPIS. Prosilec navaja, da se podatki zbirajo tudi ročno, zato navedba organa, da so podatki po ZDIJZ le tisti podatki, ki so izsledljivi s SPIS, ne vzdrži. S tem v zvezi tudi zakonodaja ne dopušča organom arbitrarnega odločanja ali bodo te podatke pregledovali ročno ali pa bodo posredovali le tiste, ki jih lahko pridobijo iz dokumentarnega sistema z najbolj enostavno in najmanj zamudno metodo. Iracionalno je pričakovati, in ZDIJZ tega tudi ne zahteva od prosilca, da bi moral za pridobitev podatka poznati le – tega v meri in obliki, kot jo dopušča SPIS (torej rešena/nerešena zadeva, številka zadeve, subjekt zadeve, datum pričetka in zaključka reševanja). V takem primeru po mnenju prosilca obstaja realna možnost, da bi prosilec zahteval vse podatke, kjer so se zadeve začele sleherni dan v letu za več let nazaj, ker mu je edino ta podatek z gotovostjo poznan (torej po oceni organa 7200 dokumentov, slehernega pa bi moral organ v vsakem primeru preveriti glede izjem in delnega dostopa). Prosilec še meni, da je relativno sprejemljivo navajanje organa glede podajanja informacije z analiziranjem podatkov v 3, 4 in 7 alineji pod točkama 5. in 6. njegove zahteve, kar pa v nobenem primeru ne more veljati za podatke v ostalih točkah njegove zahteve, ker gre za zahtevo po precizirani obliki pravnih aktov z znano vsebino, ki že v osnovi izpolnjujejo kriterij materializirane oblike in bi jih inšpektorat moral le še posredovati v zahtevani obliki.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 1. 4. 2001 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, o čemer je sestavil zapisnik o ogledu št. 090-58/2011/2. S strani organa so bile na ogledu prisotne naslednje uradne osebe: ………., uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja in ……….., vodja glavne pisarne na MJU, ki je zadolžena tudi za poslovanje z dokumentarnim gradivom pri organu. Na ogledu je ……….. Pooblaščencu pojasnil, da je zahtevo prosilca obravnaval in razumel, kot da prosilec zahteva zapisnike s sestankov med Ministrstvom za pravosodje in inšpektoratom, pri čemer inšpektorat običajno v zvezi z inšpekcijskimi nadzori ne vodi sestankov, ampak izvaja inšpekcijske nadzore. V skladu s tem je organ zaključil, da zahtevani dokumenti pod tč. 5 – 1 alineja ne obstajajo in temu podrejeno ne obstajajo tudi dokumenti pod tč. 5, 2., 3. in 4 alineja. Smiselno isto je g. ………. navedel tudi glede zahteve prosilca pod tč. 6 njegove zahteve. Glede preostalih zahtevanih dokumentov je organ izdal zavrnilno odločbo, ker je menil, da se teh dokumentov iz sistema SPIS, s pomočjo iskalnika, ne da poiskati. Na ogledu in camera je namestnica pooblaščenke vpogledala v elektorski sistem vodenja dokumentarnega gradiva SPIS 4.0 in ugotovila, da sistem omogoča iskanje po subjektu zadeve, po letih, po datumu nastanka. Iz seznama zadev po subjektu (npr. ministrstvo za pravosodje) je možno v posameznih zadevah s klikom odpirati posamezne dokumente, ki jih organ vse vodi v skenirani obliki. Ga. ……….. je na ogledu v iskalnik aktivne in tekoče zbirke inšpektorjev (klasifikacijski znak 0610) vnesla iskalni znak »Ministrstvo za pravosodje«, MP in gp.mp in sistem je vrnil zadetek 13 zadev.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, sporno pa je, ali in s katerimi dokumenti organ razpolaga oz. ali se informacije, ki jih je zahteval prosilec, nahajajo v materializirani obliki.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker iz izreka in obrazložitve odločbe ni razvidno, kateri konkretno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje organa. Organ se namreč v izpodbijani odločbi ni posebej opredelil do posameznih delov zahteve prosilca (prosilec je v točki 5. in 6. zahteve po posameznih alinejah namreč zahteval več različnih dokumentov oz. informacij) in v zvezi s tem tudi ni podal konkretne obrazložitve glede posameznih delov zahteve prosilca v zvezi z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ na več mestih zgolj pavšalno navaja, da »evidence dokumentarnega gradiva ne vodi na način, ki bi omogočal odgovore na vprašanja, ki jih je postavil prosilec« in »da bi npr. za zahtevo prosilca pod šesto alinejo tč. 5. in 6 moral ročno in v veliki meri fizično pregledati preko 1800 zadev.« Pooblaščenec je obenem ugotovil, da prosilec ni zahteval samo odgovorov na vprašanja, kot to navaja organ, ampak je pod alinejo 1., 2., 3. 5 in 6 v tč. 5 in v tč. 6 zahteval konkretne dokumente, s katerimi organ nedvomno razpolaga. Kot »vprašanja« prosilca bi organ lahko obravnaval kvečjemu zahtevo po podatkih iz 4. In 7. alineje 5. in 6. točke zahteve, kjer prosilec zahteva številčni zbirni podatek in ne posameznih dokumentov. Pritožbene navedbe prosilca, da je zahteval dokumente in ne analize podatkov, so tako v celoti utemeljene.
Obenem ni mogoče slediti navedbam organa na ogledu in camera, da je zahtevo prosilca obravnaval kot zahtevo po zapisnikih s sestankov, pri čemer sestankov v inšpekcijskih postopkih ne vodi, zato je sklepal, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec je v tč. 5 in 6 zahteve dovolj določno navedel, da se želi seznaniti z dokumenti iz inšpekcijskih postopkov, ki jih je organ izvedel pri Ministrstvu za pravosodje oz. pri drugih ministrstvih. Prosilec obenem ne more vedeti (in tega tudi ni dolžan), kako se natančno imenujejo posamezni dokumenti pri organu oz. kakšno interno oznako nosijo. Dejstvo je, da je prosilec po vsebini povsem javno navedel, s katero informacijo javnega značaja se želi seznaniti, v kolikor pa je organ menil, da njegova zahteva ni jasna, bi prosilca moral pozvati na dopolnitev zahteve. Po drugem odstavku 17. čl. ZDIJZ mora namreč prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in način, na katerega se želi seznaniti z njo. Če je zahteva prosilca nepopolna, mora organ (gl. prvi odstavek 18. čl. ZDIJZ) prosilca pozvati na dopolnitev zahteve, pri čemer mu je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja dolžna nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve (in mu npr. pojasniti, s katerimi dokumenti v okviru spisa določene zadeve organ sploh razpolaga in na kakšen način vodi dokumentarno gradivo). Ker je organ tako odločal na način, da se dokumentov, ki so bili predmet odločanja v postopku izdaje izpodbijane odločbe, ne da jasno identificirati, se izpodbijana odločba ne da preizkusiti.
Pooblaščenec pojasnjuje, da šesti odstavek 213. člena ZUP določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je treba, se lahko razdeli tudi na več točk. Vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Iz izreka v izpodbijani odločbi ni določno razvidno, kateri konkretni dokumenti so bili predmet presoje, saj je organ v izreku izpodbijane odločbe navedel le, da se zahteva v celoti zavrne, iz obrazložitev pa tudi ni razvidno, da bi organ obravnaval posamezne dele prosilčeve zahteve in se do vsakega posebej konkretno in določno opredelil. Pooblaščenec je zato ugotovil, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj navedba brez konkretne opredelitve posameznih dokumentov ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V obravnavanem primeru pa izrek izpodbijanega sklepa ni takšen, kar ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eno poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja oblasti in njene zlorabe. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so tudi:
1. dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko);
2. obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve;
3. obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).
V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP mora vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da prav vsi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, pri organu ne obstajajo, kar pa očitno ne drži. V tem delu je organ tako tudi zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje. Na ogledu in camera je namreč Pooblaščenec z vpogledom v sistem SPIS 4.0 ugotovil, da imajo dokumenti, ki nastanejo v okviru inšpekcijskih postopkov klasifikacijski znak 0610 in da sistem omogoča iskanje in pregledovanje po posameznih subjektih (npr. Ministrstvo za pravosodje), zadevah in po posameznih dokumentih v okviru tega klasifikacijskega znaka. Že enostaven postopek, ki ga je na ogledu izvedel Pooblaščenec, je potrdil, da pri organu obstaja vsaj 13 zadev, ki jih je organ, v zvezi z inšpekcijskim nadzorom, vodil v zvezi z Ministrstvom za pravosodje. Tako očitno ne drži ugotovitev organa, da zahtevana informacija javnega značaja v tem delu ne obstaja. V zvezi s tem držijo pritožbene navedbe prosilca, da vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja, ne more biti odvisno od tega, ali lahko organ zahtevane informacije najde na enostaven in preprost način, npr. s pomočjo elektronskega programa za vodenje dokumentarnega gradiva. Tudi, v kolikor bi organ dokumentarno gradivo v celoti vodil samo ročno, bi moral pregledati zbirke dokumentarnega gradiva in dokumente, ki jih zahteva prosilec, poiskati. V tem smislu tudi ne gre za ustvarjanje novih informacij javnega značaja, na kar se med drugim v izpodbijani odločbi sklicuje organ. Razlog, da bi organ z iskanjem dokumentov imel veliko dela, pa ne predstavlja zakonskega razloga, zaradi katerega je dostop do zahtevane informacije javnega značaja možno zavrniti. Temu stališču Pooblaščenca je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007. V obrazložitvi navedene sodbe je sodišče med drugim zapisalo: »Sicer pa je tudi po mnenju sodišča zmotno mnenje tožeče stranke, da lahko razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja predstavlja enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa tožeče stranke, ker ne bi mogel zagotavljati opravljanja svoje dejavnosti v času uradnih ur za državljane Republike Slovenije na področju svojega dela. Vse izjeme, ki omogočajo organu, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, so navedene le v 6. členu ZDIJZ, zato izjem od dostopa do informacij javnega značaja ni mogoče širiti preko taksativno naštetih izjem v 6. čl. ZDIJZ.«
Vse navedeno pomeni, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje vseh sestavin iz 2. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Zaradi navedenih pomanjkljivosti obravnavane odločbe tudi z vidika obrazložitve ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti.
ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Pooblaščenec je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in da je organ nepopolno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so sploh predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
2. Sklepno
Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ je dolžan pri izdaji nove odločbe upoštevati napotke Pooblaščenca, vsebovane v tej odločbi.
Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od vročitve te odločbe.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka