Državljanska pobuda Slovenska Istra - Mestna občina Koper
+ -Številka: 090-55/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval dokumente, iz katerih bo razvidno, koliko javnih sredstev proračuna je porabil organ v letih od 1994 do začetka 2011 za pravna in druga svetovanja v postopkih obrambe neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS. Organ je zahtevo zavrnil, saj mu je že posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga in ki po vsebini ustrezajo zahtevi. Tudi Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilcu že posredoval vse zahtevane dokumente in da z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ne razpolaga.
ODLOČBA
Številka: 090-55/2011/
Datum:
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Državljanske pobude slovenska Istra, ki jo zastopa odvetnik Danijel Starman, Ferrarska 12/1, 6000 Koper (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 3. 2011 zoper odločbo Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2011 z dne 7. 3. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Mestne občine Koper, št. 090-2/2011 z dne 7. 3. 2011, se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 19. 1. 2011 na organ naslovil zahtevo za pridobitev dokumentov porabe javnih sredstev proračuna organa. Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentov, iz katerih bo razvidno, koliko javnih sredstev proračuna organa je bilo porabljenih v letih od 1994 do 19. 1. 2011 za pravna in druga svetovanja v postopkih obrambe neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS).
Organ je dne 16. 2. 2011 prosilcu posredoval zahtevane dokumente za obdobje od leta 2000 do vključno 19. 1. 2011. Organ je v svojem dopisu navedel, da z zahtevanimi dokumenti oz. drugim dokumentarnim gradivom v obdobju od leta 1994 do vključno 1999 ne razpolaga, ker se na podlagi 30. člena Zakona o računovodstvu (uradni list RS št. 23/1999; ZR) zahtevane listine in poslovne knjige hranijo 10 let od njihovega nastanka. Na podlagi navedenega je organ prosilcu posredoval le dokumente, s katerimi razpolaga in so predmet zahteve prosilca. Organ je prosilcu posredoval naslednje izpise iz računovodskih evidenc:
1. ....:
- račun št. 144/2010 z dne 9. 2. 2010 v višini 4. 800, 00€;
- račun št. 197/2010 z dne 23. 2. 2010 v višini 4. 800, 00€;
2. …:
- račun št. 267/2010 z dne 8. 9. 2010 v višini 2. 186, 98€;
- račun št. 336/2010 z dne 8. 11. 2010 v višini 8. 950, 41€;
- račun št. 338/2010 z dne 11. 11. 2010 v višini 3. 035, 25€;
3. …:
- račun št. 123-1000044 z dne 3. 11. 2010 v višini 2. 100, 00€.
Pooblaščenec je dne 2. 3. 2011 prejel dopis prosilca, v katerem je sporočil, da se strinja s posredovanjem podatkov od leta 2001 dalje, obenem pa sporočil, da je bila njegova zahteva izpolnjena le delno, saj je neverjetno, da bi pravna mnenja brezplačno pisali …, …,. …,. … in tudi ...., ki javno nastopa kot svetovalna pisarna z imenom. …. Po prepričanju prosilca naj bi bila tudi oddaja »Vroči stol« na Info TV zakupljena in plačana s sredstvi proračuna organa.
Organ je dne 7. 3. 2011 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da se zahteva prosilca zavrne v delu, ki se nanaša na posredovanje zahtevanih dokumentov oz. drugega dokumentarnega gradiva v obdobju od leta 1994 do leta 1999, saj s temi dokumenti ne razpolaga, ker se na podlagi 30. člena ZR zahtevane listine in poslovne knjige hranijo 10 let. Za zahtevane podatke za obdobje od leta 2000 do vključno 19. 1. 2011 je organ prosilcu ugodil in mu posredoval zgoraj naštete račune za …., … in ...
Prosilec je dne 18. 3. 2011 na organ naslovil pritožbo zoper izpodbijano odločbo št. 090-2/2011 z dne 7. 3. 2011. V pritožbi je prosilec navedel, da organ v izpodbijani odločbi ni obrazložil, zakaj prosilcu ni posredoval podatkov o izplačilih za pravna mnenja…, …, …, … in …, …. Prosilec je prav tako navedel, da se neupravičena poraba javnih sredstev za obrambo neustavne občine nadaljuje, saj je bila za diskreditacijo koordinatorja državljanske pobude slovenska Istra Danijela Starmana organizirana oddaja na Info TV »Vroči stol«, ki je bila po mnenju prosilca zakupljena in plačana s sredstvi proračuna organa. Prosilec je v svoji pritožbi navedel, da je Državljanska pobuda slovenska Istra v ustavnem sporu opr. št. U-I-90/94 izkazala pravni interes in uspela, da je Ustavno sodišče ugotovilo, da je referendumsko območje za ustanovitev občine Koper po predvidenem teritorialnem obsegu, številu vključenih naselij in prebivalcih in posledično notranji heterogenosti, tako močno in očitno odstopa od ustavno določenega koncepta občin, da ne ustreza območju, na katerem bi bilo mogoče ustanoviti eno občino. Prosilec je navedel, da je Ustavno sodišče v prizadevanjih upravičenca v odločbi por. Št. U-I-301/98 z dne 17. 9. 1998 odločilo:
1. druga točka 3. člena Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, st. 60/94, 68/94 in 56/98) je v neskladju z Ustavo iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe;
2. Državni zbor mora najkasneje v enem letu po uveljavitvi te odločbe spremeniti in dopolniti Zakon o ustanovitvi občine ter o določitvi njihovih območij tako, da bodo na območju sedanje mestne občine Koper ustanovljene občine v skladu z Ustavo;
3. organom mestne občine Koper se podaljša mandat do nastopa mandata organov novih občin, ki bodo ustanovljene v skladu z drugo točko tega izreka.
Tudi ta odločba Ustavnega sodišča je ostala neizvršena. Gre za najstarejšo neizvršeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Zaradi volitev v neustavno Mestno občino Koper od leta 1999 dalje gre za sporen mandat članov mestnega sveta občine Koper in župana Mestne občine Koper. Protiustavno delovanje Mestne občine Koper se nadaljuje tudi po izdani odločbi Ustavnega sodišča opr. št. U-I-137/10-47 z dne 26.11.2010, s katero je bilo naloženo Državnemu zboru RS, da v roku dveh mesecev po objavi odločbe odpravi neskladje z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in ustanovi občini Ankaran in Mirna. Rok je potekel dne 7. februarja 2011. Državni zbor je ustanovil občino Mirno, občine Ankaran še ne.
Pooblaščenec je dne 24. 3. 2011 prejel dopis organa, št. 090-2/2011 z dne 23. 3. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 17. 5. 2011 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP, ki določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oz. vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice, opredeljenega v 8. členu ZUP, ki določa, da je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente do datuma, za katerega jih prosilec zahteva. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da razpolaga tudi z drugimi dokumenti, ki po vsebini ustrezajo zahtevi prosilca, vendar so ti dokumenti nastali po 19. 1. 2011, kar posledično pomeni, da ti dokumenti niso predmet zahteve prosilca. Gre za dokumente … in …. Organ je pojasnil, da v obdobju 2000-2010 ni bilo nobenih postopkov v zvezi z obrambo neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS, zato tudi v tem obdobju ni nastal noben dokument, ki bi po vsebini ustrezal zahtevi prosilca. Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu omogočil vpogled v aplikacijo računovodske službe »Vopi«, kjer so razvidni vsi partnerji organa. Partner je vsaka fizična ali pravna oseba, ki pošlje na organ kakršenkoli račun. Ta aplikacija se pri organu uporablja že 15 let. Organ je na ogledu in camera v sistemu »Vopi« preveril, ali so …, …, …, …, partnerji organa.
Ugotovi se, da nobeden od naštetih posameznikov ni partner organa, kar posledično pomeni, da organ od nobenega navedenega posameznika ni prejel nobenega računa za izdelavo pravnega in drugega svetovanja v postopkih obrambe neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS. Organ v sistemu »Vopi« preveri tudi, ali je …. partner organa. Ugotovi se, da je organ v zvezi s postopki neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS, sodeloval z navedeno družbo šele po 19. 1. 2011. Račun s strani …je bil namreč poslan organu 16. 2. 2011. Pooblaščenec je na ogledu in camera vzel v spis račun .... ter izpis iz računovodske evidence. Za račune … se ob vpogledu v sistem »Vopi« ugotovi, da organ razpolaga s tremi računi, ki so predmet zahteve prosilca in katere je organ že posredoval prosilcu. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je z … začel sodelovati šele v letu 2010. Organ razpolaga tudi z drugimi računi …, vendar je le-te organ pridobil po 19. 1. 2011, ko je bila vložena zahteva prosilca. Na ogledu in camera so se v računovodski evidenci pregledovali le prejeti računi organa, ki se nanašajo na zadevo obrambe neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS. Na ogledu in camera se je glede … ugotovilo, da organ razpolaga z dvema računoma, ki jih je že posredoval prosilcu. Organ je na ogledu in camera izrecno poudaril, da ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, ki bi izkazovali, koliko sredstev je bilo namenjenih za pravna in druga svetovanja v zvezi s postopki neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo do 19. 1. 2011. Z vpogledom v računovodsko evidenco organa se prav tako ugotovi, da je organ s strani … pridobil en račun, katerega je prav tako že predhodno posredoval prosilcu. Pooblaščenec je na ogledu in camera, v iskalnik aplikacije »Vopi« vpisal tudi besedi Info TV in ugotovil, da ni nobenega zadetka, kar posledično pomeni, da organ ne razpolaga z nobenim računom za plačilo katerekoli oddaje na Info TV. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da se vsi prispeli računi evidentirajo in skenirajo v sprejemni pisarni, katere kasneje zavede urad za finance in računovodstvo. Evidentiranje v konkretnem primeru pomeni, da se na prispeli račun odtisne žig organa, na katerem je naveden tudi datum prejetja ter številka dokumenta.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo št. 090-2/2011 z dne 7. 3. 2011, s katero je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 19. 1. 2011. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj izpodbijana odločba organa, kateri nasprotuje prosilec v pritožbi. Ker je prosilec v zahtevi izrecno omejil dokumente, ki jih želi kot »vse dokumente, iz katerih bo razvidno, koliko javnih sredstev proračuna organa je bilo porabljenih v letih od 1994 do 19. 1. 2011 za pravna in druga svetovanja v postopkih obrambe neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo Republike Slovenije«, Pooblaščenec pojasnjuje, da računi, ki jih je organ prejel po 19. 1. 2011, niso bili predmet zahteve prosilca in tako tudi niso predmet tega pritožbenega postopka. Lahko pa prosilec glede teh dokumentov na organ naslovi novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Navedbe prosilca, kot izhajajo iz pritožbe z dne 23. 3. 2011, glede neizvršene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-301/98 z dne 17. 9. 1998, spornega mandata članov mestnega sveta Mestne občine Koper in župana Mestne občine Koper ter protiustavnega delovanja Mestne občine Koper, v obravnavani zadevi, ki se nanaša zgolj na vprašanje dostopa do informacij javnega značaja, niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval.
V skladu z načelom zakonitosti se Pooblaščenec v tem postopku tudi ni opredeljeval do postopkov ustanavljanja nove občine na območju sedanje Mestne občine Koper ter postopkov neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). V obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot organ lokalnih skupnosti sodi v krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oz. če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oz. v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in, da jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Ker se je organ skliceval na to, da je prosilcu že posredoval vse zahtevane dokumente in, da z drugimi dokumenti, ki bi izkazovali, koliko sredstev je organ namenil za pravna in druga svetovanja v postopkih neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS do 19.1. 2011, ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju dokumentov, ki bi izkazovali, da je organ za pravna in druga svetovanja namenil javna sredstva tudi …, …, …, … in tudi …, je bilo treba v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oz. če organ z njimi razpolaga.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Organ je v izpodbijani odločbi zanikal, da razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo razvidno, koliko sredstev je bilo namenjenih za pravna in druga svetovanja v postopkih obrambe neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS za …, …, …, … in … ter, koliko sredstev je bilo namenjenih zakupu oddaje Vroči stol na Info TV.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da je prosilcu že posredoval vse zahtevane dokumente, iz katerih je razvidno, koliko sredstev je organ namenil za pravna in druga svetovanja v postopkih obrambe neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS do 19.1.2011. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, da je organ namenil del javnih sredstev za pravna in druga mnenja tudi …, …, …, …, je zlasti dejstvo, o katerem se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v aplikacijo računovodske službe »Vopi«. Na ogledu in camera je organ v iskalnik aplikacije »Vopi« vpisal naslednja imena: …, …, … in …. Ugotovilo se je, da organ s strani nobenega od naštetih posameznikov ni prejel nobenega računa za pripravo pravnih ali drugih mnenj. Poleg tega je organ na ogledu in camera v iskalni niz aplikacije »Vopi«, vtipkal tudi Info TV. Ugotovilo se je, da organ s strani navedene televizijske hiše ni prejel nobenega računa, kar posledično pomeni, da organ pri Info TV ni zakupil nobene oddaje, kot tudi ne oddaje »Vroči stol«. Na ogledu in camera se je s pomočjo iskalnika aplikacije »Vopi« ugotovilo tudi, da organ razpolaga z računi za pravna in druga mnenja v postopkih neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS, prejetimi s strani … ter s strani …, vendar je organ te račune prejel po 19. 1. 2011. Ker je prosilec zahteval posredovanje dokumentov v obdobju od leta 1994 do vključno 19. 1. 2011, ti računi s strani … ter s strani …, niso predmet zahteve prosilca, zato Pooblaščenec o njih ni odločal. Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa o tem, da je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, ki se nanašajo na pravna in druga mnenja v postopkih reševanja neustavnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS, ki so predmet zahteve prosilca in ki jih je organ prejel do 19. 1. 2011.
Iz vseh navedenih argumentov torej izhaja, da je organ že posredoval prosilcu vse dokumente, ki so predmet njegove zahteve in, ki se nanašajo na porabo sredstev za pravna in druga svetovanja v zvezi s postopku neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS do 19. 1. 2011. Organ sicer razpolaga tudi z računi, izdanimi s strani … ter s strani …, vendar so bili ti računi izdani šele po 19. 1. 2011, zato ti računi ne sodijo v predmet zahteve prosilca.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec tudi poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da drugi dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, pa jih Pooblaščencu ne želi posredovati, zato Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.
V izogib nesporazumom Pooblaščenec na tem mestu ponovno poudarja, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v presojo postopkov ustanavljanja nove občine na območju sedanje Mestne občine Koper ter postopkov neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo RS. Pooblaščenec se zato ni opredeljeval do navedb prosilca o neizvršljivosti odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-301/98 z dne 17. 9. 1998 ter spornega mandata članov mestnega sveta Mestne občine Koper in župana Mestne občine Koper ter protiustavnega delovanja Mestne občine Koper. Te navedbe v obravnavani zadevi glede dostopa do informacij javnega značaja niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval, temveč je kot pritožbeni organ v okviru zakonskih pooblastil iz 2. člena ZInfP pri odločanju o pritožbi presojal obstoj zahtevanih informacij javnega značaja.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu že posredoval vse dokumente, ki nanašajo na porabo javnih sredstev za pravna in druga mnenja v postopkih obrambe neskladnosti Mestne občine Koper z Ustavo in, ki so nastali do 19. 1. 2011. Organ razpolaga tudi z drugimi dokumenti, ki po vsebini delno ustrezajo zahtevi prosilca, vendar so ti dokumenti nastali po 19. 1. 2011, zato Pooblaščenec o njih ni odločal, ker niso bili predmet zahteve prosilca.
Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka