Prosilec - Inšpektorat RS za delo
+ -Številka: 090-54/2011/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Prosilka je zahtevala vpogled v dokumente v zvezi s pobudo za izredni inšpekcijski nadzor pri Centru za socialno delo Ljubljana-Šiška. CSD je prosilki omogočil vpogled v celoten spis, pri čemer je tri dokumente vstavil v kuverto in pojasnil, da prosilka do teh dokumentov ni upravičena zaradi varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je ugotovil, da gre za dokumente, ki so nastali s strani CSD ter Psihiatrične klinike Ljubljana, Centra za mentalno zdravje. Zahtevani dokumenti vsebujejo tudi opise dogajanja in razmere v življenju mladoletnice, njene cilje, želje, občutke in razmišljanja, ki so po vsebini zelo občutljivi in intimni. Vsa navedena področja so posebej občutljiva, saj se nanašajo na točno določeno posameznico, ki iz v zakonu določenih razlogov ne more živeti pri svojih starših. Pooblaščenec je pritožbo prosilke zavrnil, ker bi bila v prepoznavnost in določljivost posameznikov v dokumentih možna, tudi če bi izbrisali njihove osebne podatke, in sicer že iz samih izjav in zapisov dejanj, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih.
ODLOČBA
Številka: 090-54/2011/
Datum: 23. 5. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 3. 2011 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Parmova 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 06185-210/2010 z dne 1. 3. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo, št. 06185-210/2010 z dne 1. 3. 2011, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 6. 2. 2011 na organ naslovila zahtevo za vpogled v dokumente zadeve št. 06185-210/2010, ki se nanašajo na pobudo za izredni inšpekcijski nadzor pri Centru za socialno delo Ljubljana-Šiška (v nadaljevanju: CSD). Organ je prosilki dne 28. 2. 2011 omogočil vpogled v spisovno dokumentacijo št. 06185-210/2010 v zadevi mladoletne …- skrbništvo, rejništvo in posebno varstvo otrok in mladostnikov. Pri vpogledu v spis je uradna oseba organa prosilko seznanila, da so trije dokumenti, ki so del spisovne dokumentacije, vstavljeni v posebno kuverto zaradi varovanja osebnih podatkov mladoletne …, saj se v teh dokumentih nahajajo podatki osebne narave (osebna izpoved in zdravniške diagnoze), ki morajo biti po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP; v nadaljevanju: ZVOP-1), zaščiteni.
Dne 28. 2. 2011 je prosilka na organ naslovila še zahtevo za pridobitev fotokopij dokumentov, ki so sestavni del spisa št. 06185-210/2010. Organ je prosilki dne 3. 3. 2011 omogočil dostop do naslednjih dokumentov:
1. poizvedba Socialne inšpekcije v zvezi s pobudo za nadzor, št. 06185-210/2010, z dne 17.12.2010;
2. zapis individualne projektne skupine za …, št. 562-261/102-13, z dne 15.2.2010;
3. zapis individualne projektne skupine za …, št. 562-261/102-13, z dne 15.3.2010;
4. zapis individualne projektne skupine za …, št. 562-261/102-13, z dne 15.4.2010;
5. zapisnik CSD Ljubljana-Siska, št. 562-261/02-13, z dne 23.4.2010,
6. zapis medinstitucionalnega tima, Št. 562-261/02-13, z dne 22.9.2009;
7. uradni zaznamek, Št. 561-165/10-19, z dne 28.7.2010;
8. zapisniško izjavo …, št. 562-261/02-13, z dne 26.11.2010.
V preostalem delu je organ zahtevo prosilke za posredovanje dokumentov iz inšpekcijskega spisa št. 06185-210/2010, zavrnil z odločbo št. 06185-210/2010, z dne 1. 3. 2011.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da je potrebno zahtevo prosilke zavrniti v delu, ki se nanaša na posredovanje naslednjih dokumentov:
1. zdravniški izvidi (2) za …;
2. poročilo Socialni inšpekciji, št. 06185-210 /2010, z dne 5.1.2011, s strani CSD;
3. dopis CSD Upravni inšpekciji, št. 561-165/10-10, z dne 23.11.2010;
4. zapis tima CSD, št. 582-566/01-21, z dne 10.6 2009;
5. uradni zaznamek, št. 561-165/10-19, z dne 11.11..2010;
6. poročilo CSD Okrajnemu sodišču v Ljubljani, št, 561-165/10-19, z dne 19.12..2010.
V nadaljevanju izpodbijane odločbe se je organ opredelil do predpisov, na podlagi katerih deluje in na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor nad delom javnih socialno varstvenih zavodov. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da lahko na podlagi svojih pooblastil, v postopkih pridobi tudi določene informacije, do katerih nimajo dostopa druge osebe, razen če je to z zakoni izrecno predvideno. Inšpektorji so na podlagi 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007-UPB-1; v nadaljevanju: ZIN) zavezani, da pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora varujejo tajnost, s katero se pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora seznanijo. Dolžnost varovanja tajnosti pa traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja. Če inšpektor prekrši to obveznost, je odškodninsko, disciplinsko in v določenih primerih tudi kazensko odgovoren. Poleg navedenega se je organ v izpodbijani odločbi opredelil tudi do 24. člena ZIN, ki določa, da vlagatelji raznih pobud, prijav, sporočil ali drugih vlog, nimajo položaja stranke v postopku. Organ je na podlagi določb ZIN, Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-UPB2 (23/07-popr, 41/07-popr), 114/06-ZUTPG, 122/07-odl US RS 61/10-ZSVarPre in 62/10-ZUPJS,v nadaljevanju: ZSV) ter Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/2004; v nadaljevanju: Pravilnik) ugotovil, da je za podatke, ki se nanašajo na posamezen inšpekcijski nadzor, opredeljeno, da so dostopni samo določenim, upravičenim osebam. Organ je ocenil, da dokumenti, do katerih je zavrnil dostop, predstavljajo izjemo po 4. točki 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem organ zavrne zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatke, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam. Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da prosilka v zadevah, ki jih dokumentirajo zahtevani dokumenti, ni bila stranka postopka na CSD, tako kot tudi ni imela položaja stranke v nadzornih dejanjih zadeve št. 06185-210/2010 in tudi ne izkazuje svojih pravnih koristi, kot stranski udeleženec v inšpekcijskem postopku.
Organ je dne 16. 3. 2011 zoper odločbo, št. 06185-210/2010, z dne 1. 3. 2011, prejel pritožbo, v kateri je prosilka navedla, da je kot pobudnica inšpekcijskega nadzora neposredno seznanjena z načinom dela na CSD, zaradi katerega ima škodo tako mladoletnica, kot tudi člani njene družine. Prosilka je nad trditvijo, da dokumentacija potrjuje ustreznost dela na CSD, izredno presenečena in meni, da je v interesu javnosti, da se preveri resničnost trditev nosilcev javnih pooblastil. Poleg navedenega je prosilka v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navedla, da zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja v zvezi z delom CSD na področju dela z mladoletniki, razume kot prekrivanje dejstev o slabem delu na CSD na tem področju ali pa kot navajanje neresničnih dejstev, za katere ni zaželeno, da se z njimi seznani. Prosilka je v zaključku pritožbe navedla, da bi ji možnost pridobitve dokumentacije v zvezi z delom CSD izboljšala možnost, da svoji mladoletni nečakinji zagotovi kvalitetnejšo obravnavo in boljšo perspektivo v življenju.
Pooblaščenec je dne 22. 3. 2011 prejel dopis organa št. 06185/210/2010, z dne 18. 3. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Po pregledu odstopljene pritožbe je Pooblaščenec ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi. Pooblaščenec se mora namreč pri odločanju seznaniti tudi z informacijami in dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, kajti le na takšen način lahko presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja oziroma pred javnostjo zavarovane informacije. Na podlagi navedenega ter na podlagi 10. člena ZInfP je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-54/2011/2 dne 22. 3. 2011, organ pozval za dostavo dokumentov v zadevi reševanja pritožbe na podlagi ZInfP.
Organ je na podlagi poziva Pooblaščenca, odgovoril z dopisom št. 06185-210/2010, z dne 24. 3. 2011, s katerim mu je posredoval celoten inšpekcijski spis št. 06185-210/2010.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilka pritožuje zoper odločbo organa št. 06185-210/2010, z dne 1. 3. 2011, s katero je organ odločil o njeni zahtevi, z dne 3. 3. 2011 in ji dostop do informacij javnega značaja zavrnil. Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet presoje naslednji dokumenti:
1. zdravniški izvidi (2) za …;
2. poročilo Socialni inšpekciji, št. 06185-210 /2010, z dne 5.1.2011, s strani CSD;
3. dopis CSD Upravni inšpekciji, št. 561-165/10-10, z dne 23.11.2010;
4. zapis tima CSD, št. 582-566/01-21, z dne 10.6 2009;
5. uradni zaznamek, št. 561-165/10-19, z dne 11.11..2010;
6. poročilo CSD Okrajnemu sodišču v Ljubljani, št, 561-165/10-19, z dne 19.12. 2010.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ).
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da se dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, nanašajo na konkretno spisno dokumentacijo v postopku inšpekcijskega nadzora, kar posledično pomeni, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, katere je organ bodisi izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V obravnavanem primeru prav tako ni sporno, da organ sodi med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja, ki jih ZDIJZ določa v prvem odstavku 1. člena.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem od prostega dostopa, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Navedeni odstavek ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je zato moral v pritožbenem postopku presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera izmed izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je pri vpogledu v dokumente, ki so predmet zahteve prosilke, ugotovil, da le-ti vsebuje številne osebne podatke.
Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku presojal, ali je v tem delu podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da le-ti vsebujejo številne osebne podatke, ki se pojavljajo skozi celotno vsebino posameznega dokumenta. Gre namreč za dokumente, ki so nastali s strani CSD ter Psihiatrične klinike Ljubljana, Centra za mentalno zdravje, katere je organ pridobil v okviru pobude za uvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora pri CSD. Pooblaščenec ugotavlja, da se vsebina zahtevane dokumentacije nanaša na področje rejništva, področje skrbništva ter področje varstva otrok in mladostnikov. Vsa navedena področja so posebej občutljiva, saj se nanašajo na točno določeno posameznico, ki iz v zakonu določenih razlogov ne more živeti pri svojih starših.
Kot izhaja iz 157. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004-UPB1, 101/2007 Odl.US: U-I-328/05-12, 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45; v nadaljevanju: ZZZDR), CSD odda v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi. Namen skrbništva nad mladoletnimi osebami pa je na podlagi prvega odstavka 178. člena ZZZDR, da se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno življenje in delo. Nenazadnje je v 19. členu ZZZDR določeno tudi, da je CSD dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.
Zahtevani dokumenti po vsebini zajemajo opis posebno občutljivega področja, saj se nanašajo na družinsko življenje in socialne razmere mladoletnice ter celoten postopek spremljanja odnosov v družini, ki ga je izvajal CSD na področju rejništva, skrbništva ter vzgoje …. Gre predvsem za dokumente, ki opisujejo odnos med prosilko in mladoletnico, osebno izpoved … o njenih občutkih in odnosu s prosilko, zapis tima oziroma individualne projektne skupine, ki pri CSD obravnava problematiko mladoletne …, izdelavo načrta pomoči v okviru izrečenega vzgojnega ukrepa, zdravniške diagnoze mladoletnice in še številne druge osebne in občutljive podatke. Zahtevani dokumenti med drugim vsebujejo tudi opise dogajanja in razmere v življenju mladoletnice, njene cilje, želje, občutke in razmišljanja, ki so po vsebini zelo občutljivi in intimni. Zahtevana dokumentacija vsebuje tudi dokument, ki ga je izdelala Psihiatrična klinika Ljubljana, Center za mentalno zdravje, ki vsebuje podatke o psihofizičnem stanju mladoletnice, kar posledično pomeni, da gre v obravnavanem primeru tudi za občutljive osebne podatke, ki se lahko obdelujejo le z zakonom določenih primerih. V obravnavanem primeru gre torej za dokumente, v katerih se prepletajo osebni podatki članov družine, mladoletnice in tudi drugih oseb, ki so sodelovali v postopkih pred CSD.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
4. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
V konkretnem primeru je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Pooblaščenec je pri ogledu namreč ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč in s tem neutemeljen. Določilo 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, 119/2007, v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz zahtevanih dokumentov ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da bi delni dostop do zahtevanih dokumentov ogrozil zaupnost varovanih informacij, zato v konkretnem primeru ni možen. Iz navedenega torej izhaja, da varovanih osebnih podatkov v konkretnem postopku ni mogoče izločiti iz zahtevanih dokumentov na način, da ne bi ogrozili njihove zaupnosti.
Pooblaščenec ugotavlja, da bi bila v obravnavanem primeru prepoznavnost in določljivost posameznikov možna, tudi če bi izbrisali njihove osebne podatke, in sicer že iz samih izjav in zapisov dejanj, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih. Na tem mestu je treba opozoriti, da je v skladu z 2. točko 6. člena ZVOP-1, posameznik ne le določena, temveč tudi določljiva fizična oseba, torej oseba, ki jo je mogoče identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora, oz. če identifikacija ne zahteva veliko časa. Preko zahtevanih dokumentov pa bi bili posamezniki po oceni Pooblaščenca, upoštevaje naravo te zadeve, zlasti pa okoliščino, da gre za mladoletnico v hudi življenjski situaciji, skupaj s samo vsebino zahtevanih dokumentov, razmeroma enostavno določljivi.
Pooblaščenec še poudarja, da dejstvo, da gre za osebne podatke prosilke in osebne podatke mladoletnice in drugih posameznikov, ki jih prosilka pozna, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča, ne glede na to kdo je prosilec, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilca.
Pooblaščenec ugotavlja, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni podatki iz dokumentov, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v posameznem dokumentu. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil.
5. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki jih zahteva prosilka, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ in jih ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost.
Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato jo je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami), oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka