Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-53/2011/2
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca, ki je od organa zahteval uradni zaznamek vodje službe direktorja Policijske uprave Krško ter fotografijo z dne 11. 8. 2007 v kraju Cerklje ob Krki. Pooblaščenec je ugotovil, da je bilo o dostopu do uradnega zaznamka s strani organa že odločeno v predhodnem postopku, pri čemer je odločitev organa pravnomočna, dejansko stanje ter ustrezna pravna podlaga pa se v konkretnem primeru nista spremenila. Glede zahtevane fotografije, je Pooblaščenec potrdil odločitev organa, da prosilec v tem delu ne uživa pravnega varstva, saj je jasno, da z zahtevano fotografijo razpolaga, ker jo je sam posredoval organu v vednost.
ODLOČBA
Številka: 090-53/2011/
Datum: 20. 4. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena v povezavi z 259. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-9/2011/2 z dne 23. 2. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 7. 2. 2011 prejel zahtevo prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je prosilec od organa zahteval uradni zaznamek vodje službe direktorja Policijske uprave Krško, ki je narejen z … ter fotografijo z dne 11. 8. 2007 ob 11:32 uri v kraju Cerklje ob Krki (prosilec meni, da je s strani organa predhodno posredovana fotografija ponaredek).
Organ je dne 23. 2. 2011 izdal sklep št. 090-9/2011/2, s katerim je prosilčevo zahtevo zavrgel. Organ je v obrazložitvi odločbe natančno pojasnil postopek v zvezi s prosilčevo zahtevo, in sicer je organ navedel, da je prosilec na organ že dne 19. 5. 2009 naslovil zahtevo, ki pa je ni dovolj jasno obrazložil, zato organ ni mogel ugotoviti, katere dokumente dejansko želi prosilec. Organ ga je zato z dopisom št. 090-33/2009/2 z dne 28. 5. 2009 pozval, naj natančno navede, kaj želi. Prosilec je vlogo dopolnil in z dopisom, ki ga je organ prejel dne 5. 6. 2009, zahteval naslednje dokumente: UZ komandirja PMP, UZ Vodje službe direktorja (razgovor z …) in kopijo fotografije (ali fotografija) razporeda, ki jo naredi patrulja dne 11. 8. 2007 ob 11.32 uri v kraju Cerklje ob Krki, na območju PP Brežice. Na podlagi tako dopolnjene zahteve je bila dne 3. 7. 2009 izdana delno zavrnilna odločba št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009, s katero sta bila prosilcu skladno s 7. členom ZDIJZ posredovana dva dokumenta, dostop do enega izmed dokumentov pa je organ zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec se zoper to odločbo ni pritožil v zakonsko predvidenem času. Dne 12. 1. 2011 je organ od prosilca nadalje prejel dopis z naslovom »posredovanje informacij javnega značaja«, iz vsebine dopisa pa je jasno razvidno, da gre za pritožbo zoper odločbo št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009, saj prosilec s tem dopisom prereka razloge zavrnitve, ker so mu osebni podatki, ki so bili razlog zavrnitve, znani. Prav tako pa se pritožuje zoper poslano fotografijo. Ker je bila pritožba podana po več kot letu dni od prejema odločbe, je bilo potrebno pritožbo kot prepozno, skladno z 2. odstavkom 240. člena ZUP, zavreči. Prosilec je nato vložil ponovno zahtevo, ki jo je organ prejel dne 7. 2. 2011, s katero je ponovno zahteval UZ vodje službe direktorja (razgovor z …) in fotografijo, ki jo je prejel z odločbo št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009. Organ nadalje v obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo o zahtevi po uradnem zaznamku že odločeno, dejansko in pravno stanje pa se ni spremenilo, zato je bilo treba takšno zahtevo po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP zavreči. Glede zahteve po fotografiji (glede katere prosilec navaja, da mu je bila poslana fotografija, ki naj bi bila neprava oz. ponarejena) pa je organ pojasnil, da nima nobenih zadržkov, da mu je ne bi posredoval, saj gre za fotografijo razglasa, ki ga je izobesila krajevna skupnost v kraju Cerklje ob Krki in je bil javno dostopen na vratih krajevne skupnosti. Trditev prosilca, da fotografija ni prava, pa ne drži. Dejstvo je, da sta bila s strani policije okoli obvestila na vratih krajevne skupnosti zabeležena dva dogodka, in sicer v mesecu avgustu 2007, katerega fotografijo je priložil prosilec, označeno z »A« ob svojem dopisu na organ z dne 14. 1. 2011, z naslovom »predlog za ugotovitev dejanskega stanja« in drugi dogodek v mesecu septembru 2007, čigar fotografijo je prosilec prav tako priložil in jo označil z »B«. Prosilec torej razpolaga z obema fotografijama, različnost fotografij pa je razvidna po datumu razglasa.
Zoper sklep št. 090-9/2011/2 z dne 23. 2. 2011 je prosilec na organ dne 8. 3. 2011 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je njegova zahteva za dostop do informacij jasna in opredeljuje informacije (dokumente), s katerimi se želi prosilec seznaniti, to pa so:
- UZ Vodje službe direktorja Policijske uprave Krško, ki je narejen z … in
- original fotografije z dne 11. 8. 2007 ob 11:32 uri v kraju Cerklje ob Krki, na območju PP Brežice (prosilec kot pojasnilo doda, da je organ odstopil le eno fotografijo in zatrjuje, da obstaja le ta fotografija, kljub temu, da je prosilec takrat zahteval vse fotografije, ki se nanašajo na konkreten dogodek in kraj kaznivega dejanja, pri čemer je irelevantno, ali je fotografija prava ali ne, saj organ sam priznava, da ni posredoval vseh fotografij).
Glede uradnega zaznamka je prosilec navedel, da je sicer res, da je bilo o njem že odločeno z odločbo št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009, zaradi česar je podal novo zahtevo, v kateri se ne bo zadovoljil z odgovorom oz. odločbo o zavrženju, temveč bo uporabil vsa pravna sredstva, da zahtevane informacije pridobi, pri čemer uveljavlja tehtanje javnega interesa nasproti osebi, ki je že tako anonimna, saj ta oseba, ki jo organ ščiti, ni trpela nobenih pravnih ali drugih posledic, prosilec pa je zaradi tega trpel številne nevšečnosti, kot npr. prisilno zdravljenje. Prosilec je v predmetni pritožbi tudi spremenil svojo zahtevo, in sicer tako, da od organa zahteva vse fotografije, skice, načrte in dokazila o njihovi sledljivosti - poročilo, uradni zaznamek, v zvezi izvedene intervencije Policije, Policijske postaje Brežice, v mesecu septembru, oktobru in novembru 2007, pred gasilskim domom Cerklje ob Krki, ker se je uporabil konkreten upravni akt dela organa lokalne samouprave Občine Brežice, za poseg v pravice in pravne koristi udeležencev javne prireditve, ki jo je izvajalo Ministrstvo za obrambo in jo kot tako razglašalo na spletni strani organa in v javnih medijih.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 21. 3. 2011. Organ je v spremnem dopisu Pooblaščencu ponovno opisal kronologijo prosilčeve zadeve v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, hkrati pa je navedel, da odpade pritožbeni razlog glede sporne fotografije, saj mu je bila poslana z obvestilom o odstopu pritožbe, prav tako pa mu je bilo z istim dokumentom poslanih 6 fotografij, nastalih 8. 9. 2007 ob obravnavi suma storitve kaznivega dejanja.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/9, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
ZDIJZ v 1. in 2. odstavku 5. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Zahtevane informacije javnega značaja
Izpodbijan sklep št. 090-9/2011/2 z dne 23. 2. 2011 se nanaša na zahtevo, ki jo je organ od prosilca prejel dne 7. 2. 2011 in v kateri je prosilec od organa zahteval posredovanje naslednjih dokumentov:
- uradnega zaznamka vodje službe direktorja Policijske uprave Krško, ki je bil narejen … in
- fotografijo z dne 11. 8. 2007 ob 11:32 uri v kraju Cerklje ob Krki.
Organ je prosilčevo zahtevo za posredovanje navedenih dokumentov s sklepom zavrgel, Pooblaščenec pa je v nadaljevanju presojal, ali je bila prosilčeva zahteva s strani organa utemeljeno zavržena.
3.1. Glede zahtevanega uradnega zaznamka
Pooblaščenec po natančnem pregledu spisovne dokumentacije ugotavlja, da je organ dne 19. 5. 2009 od prosilca prejel zahtevo po posredovanju več različnih dokumentov, vendar organ iz predmetne zahteve ni uspel razbrati, katere dokumente prosilec želi, zato je prosilca pozval, naj dopolni svojo zahtevo. Prosilec je to storil z dopisom, ki ga je organ prejel dne 5. 6. 2009, v njem pa je natančneje opredelil zahtevano dokumentacijo. Iz predmetnega dopisa izhaja, da je prosilec med drugim zahteval tudi dokument: uradni zaznamek vodje službe direktorja (razgovor z …), ki je naveden kot priloga dokumenta Predlog za zdravstveno obdelavo št. 260-13/05/5 (3D11-04) z dne 19. 1. 2006. Organ je ugotovil, da zahtevan dokument obstaja, vendar je z odločbo št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009, dostop do tega dokumenta zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ). Organ je prav tako ugotovil, da delni dostop (7. člen ZDIJZ) v konkretnem primeru ni mogoč, saj bi tudi ob anonimiziranju osebnih podatkov bilo brez posebnega napora moč identificirati več fizičnih oseb, ki so opisane v vsebini tega dokumenta. Prosilec se zoper to odločbo ni pritožil v zakonsko predvidenem času, zato je odločitev organa, kot izhaja iz izreka odločbe št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009, postala pravnomočna.
Prosilec je dne 7. 2. 2011 ponovno vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval isti dokument, in sicer uradni zaznamek vodje službe direktorja (razgovor z …), organ pa je njegovo zahtevo zavrgel s sklepom št. 090-9/2011/2 z dne 23. 2. 2011, ki ga prosilec izpodbija v tem pritožbenem postopku.
Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih sam ZDIJZ ne ureja, napotuje na subsidiarno uporabo določb ZUP. Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Organ je prosilčevo zahtevo zavrgel na podlagi 4. odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi prejeto zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Zakon tako razlikuje med dvema različnima primeroma pravnomočnosti: materialno in formalno pravnomočnostjo. Če je odločba postala materialno pravnomočna, ker so bile stranki z njo podeljene določene pravice ali pravne koristi (res iudicata), potem postopka v nobenem primeru ni mogoče ponovno začeti, saj gre za vzpostavljeno javnopravno razmerje, v katerega bi bilo mogoče poseči samo v primeru uporabe izrednih pravnih sredstev. Če pa je bil zahtevek stranke zavrnjen in je posledično odločba postala zgolj formalno pravnomočna, med stranko in državo ni nastalo nobeno pravno razmerje, zato je o istem vprašanju mogoče ponovno odločati. Zaradi načela ekonomičnosti pa tudi v tem primeru obstaja omejitev možnosti uvedbe novega postopka in sicer se bo vloga stranke zavrgla tudi v primeru, če se relevantno dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, tako da organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku .
V konkretnem primeru gre torej za formalno pravnomočnost, zato je bilo treba preveriti, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga od izdaje odločbe organa št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009 spremenila. V zvezi s tem je prosilec v pritožbi z dne 7. 3. 2011 navedel, da je sicer res, da je bilo o zadevnem uradnem zaznamku že odločeno, zaradi česar je podal novo zahtevo, v kateri pa se ne bo zadovoljil z odgovorom oz. odločbo o zavrženju, temveč bo uporabil vsa pravna sredstva, da zahtevane informacije pridobi, pri čemer uveljavlja tehtanje javnega interesa nasproti osebi, ki je že tako anonimna, saj ta oseba, ki jo organ ščiti, ni trpela nobenih pravnih ali drugih posledic, prosilec pa je bil zaradi tega uradnega zaznamka ... To pa so po mnenju prosilca razlogi, ki bistveno spremenijo utemeljenost in potrebnost, da se ti podatki pridobijo.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da se v postopkih glede dostopa do informacij javnega značaja ne odloča o prosilčevi pravici do vpogleda v lastne osebne podatke po 30. členu ZVOP-1 oz. pravici do seznanitve z dokumenti na podlagi posebnih določb procesnih zakonov (za kar Pooblaščenec niti ni pristojen), temveč se odloča o dostopu do dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. V primeru, ko prvostopenjski organ in Pooblaščenec odločata po določbah ZDIJZ, pa morata upoštevati t.i. erga omnes učinek dostopa, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba, ki ni prosilec v konkretnem postopku, zahtevala dostop do istega dokumentov, bi moral organ dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot npr. posamezniku, čigar osebni podatki se nahajajo na zahtevanih dokumentih.
Tako osebne okoliščine prosilca, ki jih le-ta navaja, kot dokaz, da se je dejansko stanje v konkretni zadevi spremenilo, v tem postopku niso in ne morejo biti relevantne in jih Pooblaščenec ne more upoštevati. Tako je treba zaključiti, da se dejansko stanje od izdaje odločbe organa št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009 ni spremenilo, prav tako pa se ni spremenila relevantna pravna podlaga. Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da je odločitev organa o zavrženju prosilčeve zahteve glede dostopa do zadevnega uradnega zaznamka v celoti pravilna in zakonita.
3.2. Glede zahtevane fotografije
Prosilec je v svoji zahtevi z dne 7. 2. 2011 zahteval tudi original fotografije, ki je nastala dne 11. 8. 2007 ob 11:32 uri v kraju Cerklje ob Krki, na območju PP Brežice. Pooblaščenec je na podlagi spisovne dokumentacije ugotovil, da gre za isti dokument, ki ga je prosilec zahteval že z zahtevo z dne 19. 5. 2009 (in dopolnjeno dne 5. 6. 2009), in sicer je prosilec v tej zahtevi od organa zahteval posredovanje fotografije razporeda, ki jo je naredila patrulja dne 11. 8. 2007 ob 11:32 uri, v kraju Cerklje ob Krki, na območju PP Brežice. Dostop do te fotografije je bil prosilcu v celoti odobren z odločbo št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009, pri čemer je bila prosilcu fotografija tudi posredovana, prosilec pa se zoper odločitev organa v zakonskem roku ni pritožil.
Prosilec je šele z dopisom, ki ga je organ prejel dne 12. 1. 2011 (ta dopis je organ obravnaval kot pritožbo zoper odločbo št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009 in jo je kot prepozno zavrgel s sklepom št. 090-33/2009/8 z dne 21. 1. 2011), organ opozoril, da fotografija, ki mu je bila posredovana, ni fotografija, ki jo je zahteval in je po mnenju prosilca ponaredek.
Trditev, da je fotografija ponaredek, je prosilec ponovil v dopisu »Predlog za ugotovitev dejanskega stanja«, ki ga je organ prejel dne 14. 1. 2011 in dopisu priložil analizo dveh fotografij, in sicer fotografije, s katero razpolaga sam in fotografije, ki mu je bila posredovana, pri čemer je prišel do zaključka, da vsebina razpisa na fotografiji ni enaka. Na podlagi prejetega dopisa prosilca je organ opravil poizvedbe ter ugotovil, da gre za fotografiji, ki sta nastali v zvezi z dvema različnima časovnima dogodkoma. Fotografija, ki jo je prosilec prejel s strani organa ob posredovanju odločbe št. 090-33/2009/5 z dne 3. 7. 2009, je tako nastala dne 8. 9. 2007, fotografija, s katero razpolaga prosilec, pa se nanaša na ...
Prosilec je posredovanje fotografije z dne 11. 8. 2007 od organa ponovno zahteval z zahtevo z dne 7. 2. 2011, njegova zahteva pa je bila z izpodbijanim sklepom št. 090-9/2011/2 z dne 23. 2. 2011 zavržena. Organ je v obrazložitvi sklepa pojasnil, da fotografija, ki mu je bila posredovana, ni bila ponarejena, pač pa sta bila s strani policije okoli obvestila na vratih krajevne skupnosti (ki je predmet fotografije) zabeležena dva dogodka, in sicer v mesecu avgustu 2007, katerega fotografijo je priložil prosilec in drugi dogodek v mesecu septembru 2007, različnost fotografij pa je razvidna po datumu razglasa. Obe fotografiji je prosilec priložil svojemu dopisu z dne 14. 1. 2011, v katerem je prosilec organu podal predlog za ugotovitev dejanskega stanja (glede ponaredka fotografij). Prosilec torej očitno razpolaga z obema fotografijama, zaradi česar je organ njegovo zahtevo zavrgel.
Po presoji Pooblaščenca je organ v konkretnem primeru sprejel pravilno odločitev, saj prosilec v konkretnem primeru očitno že razpolaga z zahtevano fotografijo in jo je z dopisom z dne 14. 1. 2011 celo posredoval organu. Ker je torej prosilec zahtevano informacijo nedvomno pridobil (četudi ne od organa) že pred vložitvijo zahteve z dne 7. 2. 2011, za svojo zahtevo (ter posledično pritožbo) ni več imel pravovarstvene potrebe. Izpodbijani sklep organa je tako tudi v delu, ki se nanaša na predmetno fotografijo v celoti zakonit, saj prosilec v tem delu svoje zahteve ne uživa pravnega varstva.
Ne glede na navedeno pa Pooblaščenec zgolj še pripominja, da je bila predmetna fotografija z dne 11. 8. 2007, prosilcu (kljub temu, da z njo že razpolaga) s strani organa posredovana še enkrat, z obvestilom prosilcu št. 090-9/2011/6 z dne 18. 3. 2011 o odstopu njegove pritožbe Pooblaščencu.
3.3. Glede spremembe prosilčeve zahteve
Pooblaščenec končno še opozarja, da je prosilec v svoji pritožbi z dne 7. 3. 2011 navedel, da spreminja svojo zahtevo, in sicer tako, da od organa zahteva vse fotografije, skice, načrte in dokazila o njihovi sledljivosti - poročilo, uradni zaznamek, v zvezi izvedene intervencije Policije, Policijske postaje Brežice, v mesecu septembru, oktobru in novembru 2007, pred gasilskim domom Cerklje ob Krki, ker se je uporabil konkreten upravni akt dela organa lokalne samouprave Občine Brežice, za poseg v pravice in pravne koristi udeležencev javne prireditve, ki jo je izvajalo Ministrstvo za obrambo in jo kot tako razglašalo na spletni strani organa in v javnih medijih.
Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za novo zahtevo prosilca, ki ni in ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, zato se Pooblaščenec do navedb prosilca v tem delu njegove pritožbe ne bo opredeljeval. Kljub temu pa je treba pojasniti, da mora takšno zahtevo vsekakor procesno obravnavati prvostopenjski organ, kljub temu, da je bilo (kot to navaja organ v dopisu št. 090-9/2011/7 z dne 18. 3. 2011, s katerim je Pooblaščencu odstopil prosilčevo pritožbo) o identičnih prosilčevih zahtevah že večkrat (pravnomočno) odločeno. Organ mora preveriti, ali se je dejansko in pravno stanje v tej zadevi kakorkoli spremenilo ter na podlagi ugotovitev bodisi vsebinsko obravnavati prosilčevo spremenjeno zahtevo, bodisi na podlagi 4. odstavka 129. člena ZUP izdati sklep o zavrženju prosilčeve zahteve.
4. Zaključek
Ker je prosilčeva pritožba neutemeljena, jo je Pooblaščenec v skladu s 1. odstavkom 248. člena v povezavi z 259. členom ZUP zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka