Prosilec - Center za socialno delo Ljubljana-Šiška
+ -Številka: 090-51/2011/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Prosilka je zahtevala vso dokumentacijo, ki jo je organ izdelal za določeno osebo v zvezi z vodenjem zadev in izvrševanja javnih pooblastil na področju rejništva, skrbništva in posebnega varstva otrok in mladostnikov. Organ je zahtevo prosilke zavrnil in se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana dokumentacija dejansko vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je še poudaril, da dejstvo, da gre tudi za prosilkine osebne podatke, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno.
ODLOČBA
Številka: 090-51/2011/4
Datum: 3. 5. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka), z dne 4. 3. 2011 zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana Šiška, Celovška 150, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. PIJZ/2011-01 z dne 23. 2. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo, št. PIJZ/2011-01 z dne 23. 2. 2011, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Organ je dne 3. 2. 2011 prejel zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilka navedla, da zahteva vso dokumentacijo, ki jo je v letih 2002 do 2011 izdelal center za socialno delo Ljubljana Šiška za ……….. v zvezi z vodenjem zadev in izvrševanja javnih pooblastil na področju rejništva, skrbništva in posebnega varstva otrok in mladostnikov.
Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. PIJZ/2011-01 z dne 23. 2. 2011. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da je zahtevo prosilke treba zavrniti. Organ je ugotovil, da je skladno s 1. členom ZDIJZ kot nosilec javnih pooblastil zavezan, da omogoči dostop do informacij javnega značaja. Nato pa je organ navedel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da prosilka zahteva informacije, ki se nanašajo na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, kot to določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Gre torej za izjemo, določeno v 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ) in so po tej določbi informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Organ nadalje pojasnjuje, da ZDIJZ kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede njihovega statusa in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev in tako je povsem irelevantno, kdo informacijo zahteva, pomembno je, ali gre za informacijo, ki jo je dopustno razkriti celotni javnosti. Organ tudi ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje številne osebne podatke, ki se prepletajo čez vsebino vseh dokumentov. Gre namreč za dokumentacijo, ki je nastala v okviru postopka rejništva, skrbništva in posebnega varstva otrok in mladostnikov, ki so posebno občutljivo področje, saj se nanaša na otroka, ki iz v zakonu določenih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših. V obravnavani dokumentaciji pa se nahajajo podrobni opisi družinskih razmer, socialnih razmer, cel postopek spremljanja rejništva, ki ga je organ dolžan izvajati po Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur.l. RS, št. 110/2002). Organ v odločbi zatrjuje, da dejstvo, da gre v zahtevanih dokumentih tudi za prosilkine osebne podatke in osebne podatke rejenke, ki jih prosilka seveda pozna, ne vpliva na postopek dostopa do informacij javnega značaja in zato organ zaključuje, da zahtevi prosilke v smislu dostopa do informacij javnega značaja ni mogoče ugoditi.
Organ je dne 7. 3. 2011 zoper odločbo, št. PIJZ/2011-01 z dne 23. 2. 2011, prejel pritožbo, v kateri je prosilka navedla, da meni, da so utemeljitve, s katerimi ji je bil zavrnjen dostop do informacij javnega značaja neustrezne, saj ni zahtevala dostopa do osebnih podatkov, pač pa dostop do informacij o postopkih oziroma dejanjih, ki jih je organ, Center za socialno delo Ljubljana Šiška, izvedel v okviru izvajanja svojih pooblastil. Organ naj bi njeno zahtevo napačno interpretiral kot zahtevo za informacije o osebnih podatkih. Prosilka navaja, da bi osebne podatke tretjih oseb, ki se varujejo po Zakonu o varstvu osebnih podatkov, lahko prekrili, v kolikor pa se v spisih nahajajo tudi navedbe, ki se nanašajo na prosilko samo, pa ima po vsej verjetnosti pravico, da jih vidi. Prosilka tudi navaja, da je v obrazložitvi odločbe navedeno, da zahtevana dokumentacija vsebuje osebne podatke o šolanju, zdravju, vedenju otroka oziroma mladoletnika, kot so npr. zapisniki individualnih projektnih skupin, zapisniki razgovorov. Prosilka nadalje trdi, da zapisnik individualnih projektne skupine ni tak dokument, ki vsebuje podatke, ki njih je treba varovati po zakonu. Zapisnik namreč nastane v prisotnosti vseh udeležencev in ga tudi vsi podpišejo in dobijo. Gre za delovni dokument, s katerim se načrtuje delo rejnika in se ga uporabi za preverjanje uspešnosti dela. Prosilka je v zaključku pritožbe zapisala, da meni, da je bila utemeljitev zavrnilne odločbe napisna pavšalno in z namenom, da se uporabniku/javnosti onemogoči vpogled v način izvajanja javnih pooblastil. Sklicevanje na varstvo osebnih podatkov pa je označila kot izgovor, s katerim skuša organ preprečiti, da bi javnost/uporabniki dobili popoln vpogled v njihovo delo.
Pooblaščenec je dne 15. 3. 2011 prejel dopis organa, z dne 11. 3. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, se nanašajo na konkretno spisno dokumentacijo v postopku pred Centrom za socialno delo, kar pomeni, da dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa in jih je organ bodisi izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V obravnavanem primeru tudi ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.
3. Ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP
Določilo 11. člena ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilka zahtevala.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 23.3. 2011 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled. Organ je Pooblaščencu na ogledu omogočil vpogled v spis o rejništvu št. 562-261/02-13, spis o posebnem varstvu mladostnika št. 561-165/10-19 in spis o skrbništvu št. 582-566/01-05, št. 582-566/01-19 in št. 582-273/09-21. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da se skozi celotno dokumentacijo pojavljajo osebni podatki in podrobnosti iz življenja ………… Organ je nadalje pojasnil, da v kolikor bi se podatki o ………… razkrili, bi to pomenilo veliko škodo in nevarnost za njen nadaljnji razvoj in kariero. Organ je še opozoril, da je delo organa vedno vezano na konkretno osebo in dokumenti organa vedno obravnavajo določeno fizično osebo ter njene številne osebne podatke. Organ je tudi poudaril, da delo strokovnih delavcev temelji na zaupnosti in spoštovanju etičnega kodeksa v socialnem varstvu.
4. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V predmetni zadevi je treba ugotoviti, ali gre morda za izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilki zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Namen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsebuje številne osebne podatke, ki se prepletajo čez vsebino vseh dokumentov. Gre namreč za dokumentacijo, ki je nastala v okviru postopka pred organom, pristojnim za socialne zadeve. Gre za posebno občutljivo področje, saj se nanaša na večletne družinske in socialne razmere ……….. V spisu o rejništvu št. 562-261/02-13 se nahajajo zapisi razgovorov z ……….. in zapisniki individualne projektne skupine, ki vsebujejo opise dogajanja v življenju ……….. (njene načrte, njene občutke in njene cilje). V spisu o posebnem varstvu mladostnika št. 561-165/10-19 so zabeleženi zelo intimni načrti in cilji ……….. Tudi spisi o skrbništvu št. 582-566/01-05, št. 582-566/01-19 in št. 582-273/09-21 vsebujejo več uradnih zaznamkov, zapisnikov, ki podrobno opisujejo razmišljanje in razmere v življenju ………..
V celotni obravnavani dokumentaciji so torej vsebovani podrobni opis družinskih razmerij, socialne razmere in cel postopek spremljanja odnosov v družini, ki ga je izvajal organ. Navedeno pomeni, da se prepletajo osebni podatki članov družine ter drugih oseb na področju medsebojnih odnosov, osebne lastnine, uspeha, uspeha v šoli, vedenja,... Gre torej za različne enolične identifikacijske znake in tudi druge dodatne podatke, ki se nanašajo na posameznika in iz katerih je mogoče določiti ne le ene fizične osebe (primerjaj 6. člen ZVOP-1), temveč več fizičnih oseb.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da je dostop do zahtevanih dokumentov treba zavrniti iz razloga obstoja izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
5. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec posebej opozarja še na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Pooblaščenec je pri ogledu namreč ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč. Določilo 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007, v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da bi delni dostop do zahtevanih dokumentov ogrozil zaupnost varovanih informacij, zato ni dopusten.
V obravnavanem primeru bi namreč bila omogočena prepoznavnost in določljivost posameznikov, tudi če bi izbrisali osebne podatke o osebah, in sicer že iz samih izjav in dejanj, ki so vsebovani v dokumentih. Opozoriti je treba, da v skladu z 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 posameznik ni le določena, ampak tudi določljiva fizična oseba, torej oseba, ki se jo da identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, če identifikacija ne zahteva veliko časa. Preko zahtevanih dokumentov pa bi bile osebe po oceni Pooblaščenca, upoštevaje naravo te zadeve, skupaj s samo vsebino zahtevanih dokumentov, razmeroma enostavno določljive.
6. Zaključek
Pooblaščenec bi sklepno zgolj še opozoril na 82. člen ZUP, ki ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Slednja določba ZUP daje posamezniku možnost, da ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih določa zakon, pridobi oziroma se seznani z določenimi dokumenti, ki se nahajajo v spisu. To možnost imajo stranke v postopku, ki imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovaje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. To pravica ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.
Iz navedenega se lahko logično sklepa, da imajo pravico seznaniti se z dokumenti zadeve stranke postopka (pa tudi njihov zakoniti zastopnik, začasni zastopnik in pooblaščenec) ter stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka). Dokumenti zadeve so lahko v fizični ali elektronski obliki.
Pooblaščenec še poudarja, da dejstvo, da gre za prosilkine osebne podatke in osebne podatke o rejenki, ki jih prosilka seveda pozna, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča ne glede na to, kdo je prosilec, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilko.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilka, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor zoper odločbo, št. PIJZ/2011-01 z dne 23. 2. 2011, Centra za socialno delo Ljubljana Šiška, Celovška 150, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka