Prosilec - Občina Žužemberk
+ -Številka: 090-49/2011/11
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilke, ki je od organa zahtevala razpisno in projektno dokumentacijo v zvezi z izgradnjo konkretne javne poti. Organ je prosilki posredoval določene dokumente, navedel pa je, da z drugimi ne razpolaga. Tekom pritožbenega postopka je bilo ugotovljeno, da nekaj zahtevane dokumentacije ne obstaja, ker tudi nikoli ni nastala. Precej dokumentacije pri organu ne obstaja, ker je bil velik del arhiva organa uničen. Pooblaščenec pa je ugotovil, da določeni dokumenti glede finančnega vidika investicije obstajajo, se nanašajo na porabo javnih sredstev in predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, zato je organu naložil, naj jih posreduje prosilki.
ODLOČBA
Številka: 090-49/2011/
Datum: 20. 5. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. ter 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-12/2010-7 z dne 27. 1. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi in se odločba organa št. 090-12/2010-7 z dne 27. 1. 2011 odpravi.
2. Organ je dolžan prosilki v roku desetih (10) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- Odredba za izplačilo iz sredstev, odobrenih po proračunu za leto 2003 z dne 14. 1. 2003, št. 65,
- Dopis CGP d.d., prejet dne št. 14. 1. 2003 (račun - situacija št. 1230664),
- Končni račun, izdan s strani CGP d.d.- situacija št. 1230664, prejet dne 14. 1. 2003, s prilogami (dokument: vrednost računa - situacije in dokument, kjer se nahaja opis dela z enoto, količino, ceno in zneskom)
- Dokument razčlenitev prometa denarnih sredstev v breme računa na dan 14. 3. 2003.
3. V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 2. 10. 2010 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahtevala razpisno in projektno dokumentacijo v zvezi z izgradnjo javne poti JP 789673. Predvsem se je prosilka želela seznaniti z naslednjimi dokumenti:
- pogodba med izvajalcem in investitorjem,
- projektna dokumentacija,
- razpisni pogoji in objava,
- dokumentacija o izboru izvajalca,
- pregled finančnega dela investicije,
- morebitna soglasja, t.j. gradbeno dovoljenje ipd.
Organ je prosilki na njeno zahtevo odgovoril z dopisom z dne 23. 11. 2010, v katerem je prosilki podal določena pojasnila v zvezi z zahtevano dokumentacijo. Ker organ v skladu z 22. členom ZDIJZ ni izdal odločbe, je prosilka dne 16. 12. 2010 pri Pooblaščencu vložila pritožbo. Organ je prosilki dne 24. 12. 2010 odgovoril z dopisom, v katerem je dodatno pojasnil zadevo. Dne 19. 1. 2011 je Pooblaščenec z dopisom št. 0900-10/2011/2 organ pozval zaradi molka v zadevi dostopa do informacij javnega značaja ter mu pojasnil, da dopis v obravnavanem primeru ne pomeni ustreznega odgovora na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Organ je dne 27. 1. 2011 izdal odločbo št. 090-12/2010-7, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil. Organ je v postopku prosilki ugodil v 1. točki njene zahteve (pogodba med izvajalcem in investitorjem) in ji posredoval Pogodbo št. 60-282-4264/2001 z dne 9. 1. 2002 ter Predračun št. 1158/2001 z dne 12. 10. 2001, ki je sestavni del prej omenjene pogodbe. Glede zahteve prosilke iz 5. točke (pregled finančnega dela investicije), je organ prosilki posredoval kartico konta z dne 17. 11. 2010, iz katere je razvidno plačilo …. v znesku 150.000,00 SIT z dne 14. 1. 2003, namen …. Iz priložene kartice konta je še razvidno, da je istega dne za namen … plačal tudi …, in sicer znesek 100.000, SIT. Organ je nadalje v obrazložitvi odločbe navedel, da se glede zahtev prosilke po dostopu do projektne dokumentacije, razpisnih pogojih in njihovi objavi, dokumentaciji o izboru izvajalca ter morebitnih soglasjih, gradbenemu dovoljenju, njena zahteva zavrne. Izdelava projektne dokumentacije zaradi narave opravljenih del - rekonstrukcije kategorizirane javne poti JP 789673, ni bila potrebna, tako da projektna dokumentacija ne obstoji. Prav tako ne obstojijo razpisni pogoji, saj so bila dela opravljena na podlagi podpisane pogodbe med izvajalcem in investitorjem, katere podlago je predstavljal predračun. Razpis ni bil objavljen, ker to tudi ni bilo potrebno, saj so se dela izvršila v okviru letne ponudbe in pogodbe. Iz istega razloga tudi ne obstoji dokumentacija o izboru izvajalca. Drugih dokumentov ni, zato jih organ tudi ne more priložiti. Glede zahtevka po posredovanju morebitnih soglasij, tj. gradbenega dovoljenja ipd., je organ pojasnil, da je bilo soglasje za rekonstrukcijo kategorizirane javne poti JP 789673, …, zagotovo dano, in sicer s strani …. Slednja je soglašala, da se zaradi konfiguracije terena trasa poti premakne na nepremičnino, takrat last …. V kolikor bi se izvedla rekonstrukcija po stari trasi, bi ostal neurejen dostop ….. Predlog za rekonstrukcijo poti je bil dan s strani …. Vse tri stranke so tudi sofinancirale rekonstrukcijo, kar dokazuje priložena kartica konta. Zaradi uničenja arhiva organa ni mogoče priložiti pogodbe o sofinanciranju, podpisane s strani …, je pa organ priložil identično pogodbo podpisnika …, drugega sofinancerja javne poti JP 789673.
Zoper predmetno odločbo je prosilka dne 17. 2. 2011 pri organu vložila pritožbo. Prosilka je v pritožbi navedla, da predloženi dokumenti niso zahtevani dokumenti, oziroma organ zahtevane dokumentacije ni predložil v celoti. Prosilka je navedla, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kdo je vodil postopek (po vedenju prosilke župan ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka). Ker je odločbo izdal župan, pritožnica sklepa, da je postopek vodil župan, kar kaže na to, da so bile pri samem postopku izdaje odločbe zagrešene kršitve določb postopka. Nadalje prosilka navaja, da posredovana pogodba št. 60-282-4264/2001 z dne 9. 1. 2002 med izvajalcem in investitorjem očitno nima nobene povezave z gradnjo javne poti JP 789673, saj naj bi se pogodba nanašala na dela v letu 2001 (člen 3 pogodbe), sporna javna pot pa je bila zgrajena leta 2003. Iz predračuna za izvedbo storitev ni razvidno, da bi se predračun (ki je sestavni del pogodbe) sploh nanašal na financiranje javne poti JP 789673. Predračun se namreč nanaša na gradnjo 10 drugih lokacij. Zato prosilka sklepa, da ji organ bodisi ni izročil prave pogodbe ali pa k pogodbi obstaja še nek drug predračun, v katerem je zajeta tudi javna pot JP 789673. Da je bila omenjena javna cesta očitno zajeta z neko drugo pogodbo, ki pa je organ ni predložil, posredno izhaja tudi iz tega, da je bila zgrajena šele v letu 2003 (dela po pogodbi pa naj bi bila praviloma končana do konca leta 2002) in da je bila Pogodba o zagotavljanju sredstev za modernizacijo javne poti št. 956/1, k.o. Žužemberk med organom in …., datirana (šele) z dnem 8. 1. 2003. Nadalje prosilka navaja, da četudi bi pritožbeni organ štel, da se predmetna pogodba nanaša na gradnjo omenjene javne poti, prosilka ugotavlja, da se pogodba sklicuje na druge dokumente, ki odločbi niso bili priloženi, čeprav jih je pritožnica izrecno zahtevala. Tako v zvezi z zahtevo po pregledu finančnega dela investicije organ v 4. odstavku obrazložitve odločbe navaja, da prilaga kartico konta in da ostalih dokumentov ni, zaradi česar jih organ ne more predložiti. Vendar pa iz 6. člena priložene pogodbe očitno izhaja, da se je obračun izvršenih del po tej pogodbi vršil: a) mesečno, na podlagi dejansko izvršenih količin, evidentiranih v potrjeni gradbeni knjigi in b) z enkratnim obračunom po zaključku del. Nadalje 7. člen pogodbe določa, da izstavljene začasne situacije zapadejo v plačilo 60. dne od izstavitve ter morajo biti v tem roku potrjene od nadzornega organa ali drugega pooblaščenega zastopnika naročnika, t.j. Občine Žužemberk. Organ je torej izvedena dela plačeval na podlagi izstavljenih začasnih situacij v skladu s potrjeno gradbeno knjigo in na podlagi enkratnega obračuna po zaključku del. To so nedvomno dokumenti, ki omogočajo finančni pregled investicije in ki se nahajajo v fizični obliki pri organu. V podporo tej navedbi gre po mnenju prosilke tudi dejstvo, da mora organ kot naročnik oz. investitor gradnje ceste, v skladu s 13. členom Pravilnika o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču (Ur. l. RS, št. 66/04), hraniti kopijo gradbene knjige dokler objekt stoji. Ne nazadnje je tudi v 10. členu posredovane pogodbe zapisano, da gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik sopodpisujeta nadzorni organ oz. druga pooblaščena oseba naročnika, t.j. organa. Da je poslana dokumentacija pomanjkljiva, izhaja tudi iz primerjave med predloženim predračunom za izvedbo storitev, kot delom pogodbe št. 60-282-4264/2001 in kartico konta. Po navedbah organa kartica konta dokazuje, da sta … za namen gradnje javne poti plačala zneska v višini 150.000 in 100.000 SIT, vendar pa takšen znesek ne sovpada z nobeno od postavk pogodbi priloženega predračuna, iz česar pritožnica sklepa, da ji organ ni poslal ali prave pogodbe ali celotne zahtevane dokumentacije. Končno prosilka še navaja, da je trditev organa, da je bilo soglasje za rekonstrukcijo predmetne javne poti dano s strani …, nemogoča, saj … nikoli ni bila lastnica parcel, ki mejijo na …, zato tudi ni mogla podati takega soglasja oz. bi bilo takšno soglasje irelevantno. Veljavno soglasje bi lahko podal le … do izdaje kakršnegakoli soglasja z njegove strani pa se organ ni opredelil.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 11. 3. 2011.
Pooblaščenec je dne 8. 4. 2011 organu posredoval dopis št. 090-49/2011/2, v katerem je od organa zahteval dodatna pojasnila glede (ne)obstoja dokumentov v tej zadevi. Pooblaščenec je od organa prejel dodatna pojasnila dne 20. 4. 2011, ker pa je Pooblaščenec ocenil, da zadeva ni pojasnjena v zadostni meri, je organ Pooblaščencu po njegovem pozivu dodatna pojasnila posredoval še dne 16. 5. 2011. Po še dodatnih poizvedbah Pooblaščenca o morebitnem obstoju kakršnih koli računov, računovodskih izkazov oz. podobnih dokumentov glede zahteve prosilke je organ Pooblaščencu dne 18. 5. 2011 posredoval še naslednje dokumente:
- Odredbo za izplačilo iz sredstev, odobrenih po proračunu za leto 2003 z dne 14. 1. 2003, št. 65,
- Dopis CGP d.d., prejet dne št. 14. 1. 2003 (račun - situacija št. 1230664),
- Končni račun, izdan s strani CGP d.d. - situacija št. 1230664, prejet dne 14. 1. 2003, s prilogama (dokument: vrednost računa - situacije in dokument, kjer se nahaja opis dela z enoto, količino, ceno in zneskom)
- Dokument: razčlenitev prometa denarnih sredstev v breme računa na dan 14. 3. 2003.
Po temeljitem pregledu posredovanih dokumentov so bile s strani Pooblaščenca opravljene še dodatne poizvedbe dne 18. in 19. 5. 2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Razlogi za odpravo izpodbijane odločbe
Pooblaščenec se uvodoma opredeljuje do pritožbenih navedb prosilke, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kdo je vodil postopek (po vedenju prosilke župan ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka). Ker je odločbo izdal župan, pritožnica sklepa, da je postopek vodil župan, kar kaže na to, da so bile pri samem postopku izdaje odločbe zagrešene kršitve določb postopka.
V zvezi s tem Pooblaščenec ugotavlja, da gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da v celoti preizkusiti, ker v odločbi ni navedeno ime uradne osebe, ki je vodila postopek. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, saj prvostopenjski organ ni upošteval dejstva, da v zvezi s prosilkino zahtevo pri organu obstaja še dodatna relevantna dokumentacija. Zaradi navedenega je Pooblaščenec v skladu s 1. in 2. odstavkom 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa odpravil in ob upoštevanju načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP sam odločil o zahtevi prosilke. Pooblaščenec je tako v tej zadevi sam izpeljal ugotovitveni postopek in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
3. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
4. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja
Pooblaščenec na tem mestu najprej pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
Nadalje je potrebno pojasniti, da če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec se je pri odločanju o zahtevi prosilke v pritožbenem postopku uvodoma ukvarjal z vprašanjem, ali organ dejansko ne razpolaga z drugimi informacijami, ki bi ustrezale prosilkini zahtevi, kar je Pooblaščenec preverjal z večkratnimi poizvedbami pri organu.
4.1. Pogodba med izvajalcem in investitorjem
Organ je prosilki ugodil v 1. točki njene zahteve (pogodba med izvajalcem in investitorjem) in ji posredoval pogodbo št. 60-282-4264/2001 z dne 9. 1. 2002 ter Predračun št. 1158/2001 z dne 12. 10. 2001, ki je sestavni del pogodbe. Prosilka je v pritožbi glede posredovane pogodbe navedla, da le-ta nima nobene povezave z gradnjo predmetne javne poti, saj naj bi se pogodba nanašala na dela v letu 2001, javna pot pa je bila zgrajena leta 2003. Prav tako iz predračuna za izvedbo storitev ni razvidno, da bi se predračun nanašal na financiranje javne poti JP 789673, pač pa se nanaša na gradnjo 10 drugih lokacij.
Pooblaščenec je na podlagi s strani organa prejete dokumentacije ter dodatnih poizvedb pri organu prišel do zaključka, da pogodba št. 60-282-4264/2001, ki je bila posredovana prosilki, dejansko ni podlaga za izvedbo del glede ureditve ceste …, kar očitno izhaja iz dokumenta: končni račun - situacija št. 1230664, kjer je izrecno navedeno, da se dela izvajajo po pogodbi št. 60-371-4656/2002. Ta pogodba pa prosilki s strani organa ni bila posredovana. Zaradi navedenega je Pooblaščenec organu zastavil vprašanje, ali organ razpolaga s pogodbo št. 60-371-4656/2002. S strani organa je Pooblaščenec prejel izrecno izjavo, da je res pogodba št. 60-371-4656/2002, tista, ki je bila podlaga za izvedbo del na cesti …, vendar je organ v svojem arhivu (zaradi uničenja precejšnjega dela arhiva, kar bo podrobneje pojasnjeno v naslednjih odstavkih) ni našel. Tako je treba zaključiti, da je prav pogodba št. 60-371-4656/2002 (in ne pogodba št. 60-282-4264/2001) podlaga za izvedbo del na cesti …, in je kot taka predmet prosilkine zahteve, vendar pri organu ne obstaja v materializirani obliki, zaradi česar je v tem delu treba zahtevo prosilke zavrniti, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja, kot jih predvideva 4. člen ZDIJZ.
4.2. Pregled finančnega dela investicije
Organ je nadalje prosilki z odločbo ugodil v 5. točki njene zahteve (pregled finančnega dela investicije) in ji posredoval kartico konta z dne 17. 11. 2010, iz katere je razvidno plačilo … v znesku 150.000,00 SIT z dne 14. 1. 2003, namen …. Iz priložene kartice konta je še razvidno, da je istega dne za namen … plačal tudi …, in sicer znesek 100.000, SIT. V zvezi s posredovano kartico konta prosilka v pritožbi navaja, da je posredovana dokumentacija pomanjkljiva. Prosilka meni, da bi pri organu v fizični obliki nedvomno morali obstajati še drugi dokumenti, ki izkazujejo finančni del investicije.
Organ je po več pozivih in poizvedbah Pooblaščencu v zvezi s finančnim delom predmetne investicije posredoval naslednje dokumente:
- Odredbo za izplačilo iz sredstev, odobrenih po proračunu za leto 2003 z dne 14. 1. 2003, št. 65,
- Dopis CGP d.d., prejet dne št. 14. 1. 2003 (račun - situacija št. 1230664),
- Končni račun, izdan s strani CGP d.d. - situacija št. 1230664, prejet dne 14. 1. 2003, s prilogama (dokument: vrednost računa - situacije in dokument, kjer se nahaja opis dela z enoto, količino, ceno in zneskom)
- Dokument: razčlenitev prometa denarnih sredstev v breme računa na dan 14. 3. 2003.
Pooblaščenec je po temeljitem pregledu posredovane dokumentacije nadalje ugotovil, da se vsebina dokumentacije nedvomno nanaša na zahtevo prosilke, saj izkazuje finančni del predmetne investicije, izvira iz delovnega področja organa ter je po presoji Pooblaščenca kot taka tudi prosto dostopna informacija javnega značaja. Na predmetnih dokumentih se sicer pojavijo tudi podatki, ki bi potencialno lahko sodili med izjeme iz 6. člena ZDIJZ (npr. varstvo osebnih podatkov, poslovna skrivnost), vendar je treba na tem mestu predvsem poudariti dejstvo, da gre v celoti nedvomno za dokumente, povezane s porabo javnih sredstev, kar pa predstavlja t. i. izjemo od izjem (glej 3. odstavek 6. člena ZDIJZ), ki v konkretnem primeru »prevlada« nad izjemami iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi vsega navedenega se Pooblaščenec ni podrobneje spuščal v ugotavljanje izjem od prostega dostopa iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre kot rečeno za dokumente, povezane s porabo javnih sredstev. Pooblaščenec je tako odločil, da mora organ prosilki predmetne dokumente, kot informacijo javnega značaja, tudi posredovati. Z drugo relevantno dokumentacijo, ki bi se nanašala na zahtevo prosilke v tem delu, pa organ ne razpolaga.
4.3. Projektna dokumentacija, razpisni pogoji in objava, dokumentacija o izboru izvajalca ter morebitna soglasja, gradbeno dovoljenje ipd.
Organ je zahtevo prosilke, v delu, ki se nanaša na projektno dokumentacijo, razpisne pogoje in objavo ter dokumentacijo o izboru izvajalca ter morebitnih soglasjih oz. gradbenemu dovoljenju, zavrnil. Organ je navedel, da dokumenti, ki jih zahteva prosilka, pri organu ne obstajajo.
Glede tega je organ pojasnil, da izdelava projektne dokumentacije zaradi narave opravljenih del - rekonstrukcije kategorizirane javne poti JP 789673, ni bila potrebna, prav tako pa ne obstojijo razpisni pogoji, saj razpis ni bil objavljen, ker to tudi ni bilo potrebno, saj so se dela izvršila v okviru letne ponudbe in pogodbe med izvajalcem in investitorjem (to je pogodbe št. 60-371-4656/2002). Iz istega razloga tudi ne obstoji dokumentacija o izboru izvajalca. Prav tako je organ pojasnil, da zaradi narave del po veljavni zakonodaji, ni bila potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.
Glede zahtevka po posredovanju morebitnih soglasij je organ pojasnil, da je bilo soglasje za rekonstrukcijo kategorizirane predmetne javne poti zagotovo dano, in sicer s strani …. Zaradi uničenja arhiva organ ni priložil pogodbe o sofinanciranju, podpisane s strani …., je pa organ priložil identično pogodbo podpisnika …. Glede navedb prosilke, da bi veljavno soglasje lahko podal le …, je Pooblaščenec pozval organ, naj pove, ali obstaja soglasje …. za rekonstrukcijo predmetne javne poti, pri čemer je organ pojasnil, da takšno soglasje pri organu ne obstaja zaradi uničenja arhiva, so pa zadevne osebe nedvomno dale soglasja ter plačale omenjene zneske kot prispevek za rekonstrukcijo predmetne ceste.
Ker se je organ v zvezi z neobstojem določenih dokumentov (npr. v točki 4.1 obravnavana pogodbe, soglasja, morebitni drugi dokumenti v zvezi s finančnim vidikom investicije…) skliceval na uničenje arhiva, je Pooblaščenec pri organu preveril tudi, v kakšnem smislu je bil arhiv organa uničen. Organ je v zvezi s tem povedal, da je bila zahtevana dokumentacija dejansko fizično uničena. Organ je namreč arhivirane dokumente shranjeval na štirih različnih lokacijah, pri čemer je na treh lokacijah prišlo do uničenja dokumentov zaradi vlage in glodavcev. Pri organu se sedaj situacija v zvezi z arhivom ureja, vendar je kljub temu veliko dokumentacije žal uničene oziroma zaradi posledične selitve arhiva tudi izgubljene. Med to dokumentacijo je verjetno tudi dokumentacija, ki bi se lahko nanašala na zahtevo prosilke. Organ je namreč večkrat preveril, ali z njo razpolaga, vendar z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da je treba zahtevo prosilke v preostalem delu zavrniti, saj preostala dokumentacija ne obstaja (ker bodisi ni nikoli nastala bodisi je bila uničena/izgubljena v procesu urejanja situacije z arhivom). Pooblaščenec ob tem še dodaja, da je organ (sicer po več pisnih ter telefonskih pozivih) Pooblaščencu dejansko posredoval relevantno dokumentacijo v zvezi z navedbo prosilke - t.j. dokumentacijo glede finančnega dela investicije, ki jo je organ hranil v okviru računovodske službe. Prav tako je organ prosilki posredoval letno pogodbo (sklenjeno z istim izvajalcem, vendar eno leto prej), ki pa se sicer res ni nanašala na konkretno zahtevo prosilke. Organ je prosilki posredoval tudi pogodbo, sklenjeno z …, ki je identična tisti, sklenjeni z … (pa organ z njo ne razpolaga). Zaradi navedenega Pooblaščenec nima pomislekov, da organ ne bi posredoval tudi drugih relevantnih dokumentov, v kolikor bi z njimi dejansko razpolagal. Ker pa je bila dokumentacija, ki bi se lahko še nanašala na zahtevo prosilke, uničena ali izgubljena v procesu selitve arhiva, je organ po ugotovitvah Pooblaščenca, dejansko ne more posredovati. Ob tem Pooblaščenec še poudarja, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo in organ z njimi razpolaga ter jih lahko posreduje prosilcem. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen niti prisili ustvarjanja informacij niti ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati, pa (zaradi takšnih ali drugačnih razlogov) ne obstajajo. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Končno pa Pooblaščenec pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ zahtevanih informacij nima, oziroma vprašanja, ali bi organ navedene informacije moral imeti.
5. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi 1. ter 2. odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga in so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilki posredovati naslednje dokumente:
- Odredbo za izplačilo iz sredstev, odobrenih po proračunu za leto 2003 z dne 14. 1. 2003, št. 65,
- Dopis CGP d.d., prejet dne št. 14. 1. 2003 (račun - situacija št. 1230664),
- Končni račun, izdan s strani CGP d.d.- situacija št. 1230664, prejet dne 14. 1. 2003, s prilogami (dokument: vrednost računa - situacije in dokument, kjer se nahaja opis dela z enoto, količino, ceno in zneskom)
- Dokument: Razčlenitev prometa denarnih sredstev v breme računa na dan 14. 3. 2003.
Organ je dolžan to odločbo izvršiti v roku desetih dni od prejema. V preostalem delu je Pooblaščenec prosilkino zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti ne razpolaga.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka