Prosilec - Mestna občina Slovenj Gradec
+ -Številka: 090-47/2011/8
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopijo revizorjevega poročila o pravilnosti obračuna plač direktorja in računovodkinje ter nagrad članom nadzornega sveta v javnem podjetju JPK Slovenj Gradec d.o.o. in zahteve revizijske hiše za dokumente, ki so jih zahtevali od organa. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da pri zahtevanih dokumentih ne gre za poslovno skrivnost, vsebujejo pa varovane osebne podatke, vendar pa je bil v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje podatkov iz zahtevanega dokumenta večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi varstva osebnih podatkov, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil.
ODLOČBA
Številka: 090-47/2011/
Datum: 15. 6. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljevanju organ), številka 090-2/2011 z dne 16. 2. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 24. 2. 2011 se ugodi in odločba Mestne občine Slovenj Gradec št. 090-2/2011 z dne 16. 2. 2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati:
- fotokopijo Revizorjevega poročila o pravilnosti obračuna plač direktorja in računovodkinje ter nagrad članom nadzornega sveta v javnem podjetju JPK Slovenj Gradec d.o.o., PAMEČE 117 a, Slovenj Gradec, z dne 5. oktober 2010;
- natis elektronske pošte, ki jo je zaposlena v IN-Reviziji d.o.o. dne 20. 9. 2010 ob 8.17 uri poslala sodelavki (prokuristki) v IN-Reviziji d.o.o., le-ta pa jo je nato dne 20. 9. 2010 ob 9.25 uri posredovala vodji oddelka za proračun in finance na MO SG z naslovom (subject) »JP Komunala Slovenj Gradec«, pri čemer je organ dolžan prekriti:
• ime, priimek in naslov elektronske pošte zaposlene pri IN-Reviziji d.o.o.,
• naslov elektronske pošte prokuristke IN-Revizije d.o.o.,
• mobilno telefonsko številko in naslov elektronske pošto vodje oddelka za proračun v MO Slovenj Gradec.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 31. 1. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ v obliki fotokopij pošlje naslednjo dokumentacijo:
1. Celovito integralno revizijsko poročilo po izrednem revizijskem nadzoru v JKP Slovenj Gradec, po naročilu Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju MO SG), ki ga je opravila revizijska hiša iz Ljubljane, za katere delo naj bi bilo plačano 5500 EUR neto javnih sredstev;
2. Poslovni načrt JKP Slovenj Gradec, ki je »prežet z načeli varčevanja, zniževanja stroškov in racionalnega koriščenja obstoječih resursov«;
3. Celovito pogodbo med revizijsko hišo iz Ljubljane, ki je opravila izredni nadzor in MO SG, kot naročnikom revizije;
4. Vse dokumente, dopise, e-maile, ki izražajo zahtevo ali več zahtev revizijske hiše za dokumente, ki so jih zahtevali od MO SG;
5. Pet zadnjih zaporednih zapisnikov nadzornega sveta JKP Slovenj Gradec, v stari oz. novi sestavi, do prejetja zahteve prosilca.
Organ je dne 4. 2. 2011 zahtevo prosilca glede dokumentov navedenih v 5. točki zahteve odstopil JKP Slovenj Gradec. Hkrati je organ JKP Slovenj Gradec pozval, da se izjavi, ali njihov poslovni načrt, za njih predstavlja kakšno izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po določilu prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je dne 15. 2. 2011 v postopek kot stranskega udeleženca pozval še IN-Revizijo d.o.o., da se, po določilu 43. in 44. člena ZUP, vključi v postopek kot stranski intervenient tako, da se opredeli, ali revizijsko poročilo, ki ima oznako »poslovna skrivnost«, za njih morebiti predstavlja katero izmed izjem, določeno v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
IN-Revizija je dne 16. 2. 2011 pojasnila, da je poročilo namenjeno le organu kot naročniku storitve, menijo pa, da niso pristojni za presojo določb ZDIJZ.
JKP Slovenj Gradec izjave ni podal.
Organ je dne 16. 2. 2011 prosilcu posredoval naslednje dokumente:
- poslovni načrt 2011 Javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec d.o.o., (2. točka zahteve),
- pogodbe o reviziji pravilnosti obračuna plače direktorja in računovodkinje javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec in nagrad članom nadzornega sveta (3. točka zahteve).
Glede celovitega integralnega revizijskega poročila o izrednem revizijskem nadzoru v JKP Slovenj Gradec, ki ga je izdelala IN Revizija d.o.o. (1. točka zahteve) in glede dokumentov, dopisov, e-mailov, ki izražajo zahtevo za dokumente, ki jih je revizijska hiša zahtevala od MO SG (4. točka zahteve), je organ dne 16. 2. 2011 izdal odločbo št. 090-2/2011, s katero je dostop do navedenih dokumentov zavrnil.
Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da sicer z revizijskim poročilom razpolaga, vendar pa je revizijsko poročilo označeno kot poslovna skrivnost, zato je zahtevo v tem delu, v skladu z zakonom, zavrnil. Organ pojasnjuje, da Zakon o gospodarskih družbah v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, v 40. členu tega zakona pa je določeno tudi varstvo poslovne skrivnosti in sicer morajo podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Zakon pa v tem členu prepoveduje tudi ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe.
Organ pojasnjuje tudi, da je kot stranskega udeleženca v postopku, pozval tudi družbo IN Revizija d.o.o., da opredeli pravni temelj poslovne skrivnosti za konkretni podatek. Iz odgovora družbe z dne 16. 2. 2011 izhaja, da je poročilo v skladu s pogodbo namenjeno le organu kot naročniku storitve, zato je tudi označeno kot poslovna skrivnost. Organ navaja, da iz odgovora IN Revizije d.o.o. izhaja še, da je v skladu z mednarodnim standardom sorodnih storitev MSS 4400 (Posli opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami) poročilo omejeno le na tiste stranke, ki so se dogovorile za opravljene postopke t.j. za naročeno storitev. Slednje izhaja tudi iz besedila revizijskega poročila. Poročilo in priloga k poročilu pa po navedbah izdelovalca vsebujeta tudi nekatere osebne podatke zaposlenih na Komunali Slovenj Gradec. Ob upoštevanju vsega navedenega je organ ugotovil, kot sam navaja, da nima pravne podlage za razkritje zahtevnih dokumentov, in sicer zaradi varstva poslovne skrivnosti kot tudi iz vidika varstva osebnih podatkov. Zahtevo prosilca je zato zavrnil.
Prosilec je dne 24. 2. 2011 vložil pritožbo zoper, kot navaja, delni molk organa, saj mu organ ni posredoval dokumentov iz 1. in 4. točke njegove zahteve, neposredno pri Pooblaščencu, zato jo je Pooblaščenec dne 24. 2. 2011, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu prve stopnje. Organ jo je dne 7. 3. 2011 na podlagi 245. člena ZUP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Prosilec v pritožbi izraža svoje mnenje glede objavljenih člankov o plači direktorja in računovodkinje JPK Slovenj Gradec. Prosilec meni, da je skrivanje revizije, ki je bila plačana z javnimi sredstvi, skrajno nedemokratično in sprevrženo dejanje oblastnikov, nedopustno in v neskladju z javnim interesom. Lepljenje etikete »poslovna skrivnost« je skrajno neprimerno in v nasprotju z demokratičnimi načeli oblasti po transparentnem delovanju. Prikrivanje revizije je po prosilčevem mnenju napad na transparentnost delovanja oblasti in demokratična načela države.
Pooblaščenec je po pregledu dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ s pritožbo, ugotovil, da mu organ ni posredoval celotnega revizijskega poročila, niti dokumentov pisne komunikacije med revizijsko hišo in organom. Pooblaščenec je zato organ dne 20. 5. 2011 pozval, naj mu pošlje vse dokumente, glede katerih je prosilcu z odločbo št. 090-2/2011 z dne 16. 2. 2011 zavrnil dostop.
Organ je dne 23. 5. 2011 Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente – revizijsko poročilo in elektronsko pošto - komunikacijo med organom in revizijsko hišo.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o nedemokratičnem in sprevrženem dejanju oblastnikov in napadu na transparentnost delovanja oblasti in demokratična načela države, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilec v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje o delovanju organa, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 31. 1. 2011. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na javnost porabe proračunskih sredstev organa ter na prost dostop do zahtevanih dokumentov.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Upoštevaje navedeno je organ nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
3. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji, dne 15. 2. 2011 pravilno pozval v postopek IN Revizijo d.o.o. kot stranko, na katere pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala njegova odločba. IN Revizija d.o.o. je v elektronski pošti z dne 16. 2. 2011 izjavila, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, da je poročilo omejeno le na tiste stranke, ki so se dogovorile za storitev, da pa vendar niso pristojni za presojo določb ZDIJZ.
V skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP je organ druge stopnje, torej Pooblaščenec, dolžan poslati pritožbo v odgovor morebitnim strankam z nasprotnim interesom in jim določiti rok za odgovor, če tega ne stori organ prve stopnje. Ker v obravnavanem primeru organ prve stopnje tega ni storil, je Pooblaščenec pritožbo prosilca poslal In Reviziji d.o.o. v morebitni odgovor, da se (kot stranski udeleženec) izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih.
IN Revizija d.o.o. je v dopisu z dne 21. 3. 2011 sporočila, da k obvestilu z dne 16. 2. 2011 nimajo kaj dodati.
4. Splošno o informacijah javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
4.1. Obstoj informacij javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2) organ mora z njo razpolagati;
3) nahajati se mora v materializirani obliki.
Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Pooblaščenec je natančno pregledal dokumente, ki mu jih je posredoval organ in v nadaljevanju presojal naslednja dokumenta:
- Revizijsko poročilo o pravilnosti obračuna plač direktorja in računovodkinje ter nagrad članom nadzornega sveta v javnem podjetju JP Komunala Slovenj Gradec d.o.o., ki ga je izdelala IN-Revizija d.o.o. (revizijsko poročilo);
- Elektronsko pošto, ki jo je zaposlena v IN-Reviziji d.o.o. (revizijski hiši, ki je izdelala tudi zahtevano revizijsko poročilo) dne 20. 9. 2010 ob 8.17 uri poslala sodelavki (prokuristki) v IN-Reviziji d.o.o., le-ta pa jo je nato dne 20. 9. 2010 ob 9.25 uri posredovala vodji oddelka za proračun in finance na MO SG z naslovom »JP Komunala Slovenj Gradec«).
Pooblaščenec je ugotovil, da revizijsko poročilo, ki ga je zahteval prosilec, nedvomno spada v delovno področje organa, saj je organ naročil njegovo izdelavo in jo plačal z javnimi sredstvi. Revizija se nanaša na pravilnost obračuna plač direktorja in računovodkinje ter nagrad članom nadzornega sveta JKP Slovenj Gradec od leta 2005 do leta 2010. V obravnavanem obdobju je zakonsko omejitev pri določanju plač določal Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, in sicer deseti odstavek 100.b člena, ki določa, da merila za določitev plače direktorja in plačil predstavnikov ustanovitelja javnega podjetja, določi s svojim aktom občinski svet občine ustanoviteljice oziroma organ občin soustanoviteljic iz četrtega odstavka 61. člena tega zakona. V skladu z merili določena plača direktorja javnega podjetja ne sme presegati plače župana občine ustanoviteljice, plača direktorja skupnega javnega podjetja pa ne sme presegati najvišje plače župana občin soustanoviteljic. Za pravilnost določanja plač direktorja družbe JKP SG je torej odgovoren skupni organ občin ustanoviteljic družbe JKP SG. Za ustanovitev skupnega organa sta odgovorna mestni oziroma občinski svet občin ustanoviteljic družbe JKP SG. Revizijsko poročilo torej spada v delovno področje organa, saj je organ posredno odgovoren za pravilnost določanja plače direktorja javnega podjetja.
Tudi elektronska pošta, s katero je revizijska hiša zahtevala dokumente za izdelavo poročila, spada v delovno področje organa, saj se nanaša na postopek naročila izdelave revizijskega poročila.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
5. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
5.1. Revizijsko poročilo
Poslovna skrivnost
Organ se v odločbi, s katero je prosilcu zavrnil dostop do revizijskega poročila, sklicuje na poslovno skrivnost, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je navedena izjema podana.
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti je dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za izpolnitev tega merila mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana bodisi v splošnem aktu, lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna.
Organ je v izpodbijani odločbi zgolj na deklaratorni ravni zatrjeval obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa zatrjevanega z ničemer ni konkretiziral. Organ se namreč ni skliceval na dokument oz. pisno odredbo, ki bi ustrezala zakonski določbi prvega odstavka 39. člena ZGD-1, ampak le na oznako »poslovna skrivnost« na dokumentu.
IN-Revizija d.o.o. je sicer v odgovoru dne 16. 2. 2011 napisala, da je poročilo v skladu s pogodbo namenjeno le organu kot naročniku storitve, zato je tudi označeno kot poslovna skrivnost. Iz odgovora IN Revizije d.o.o. izhaja še, da je v skladu z mednarodnim standardom sorodnih storitev MSS 4400 (Posli opravljanja dogovorjenih postopkov v zvezi z računovodskimi informacijami) poročilo omejeno le na tiste stranke, ki so se dogovorile za opravljene postopke t.j. za naročeno storitev.
Pooblaščenec je za razjasnitev navedenega dne 1. 6. 2011 po telefonu poklical direktorja revizijske hiše IN-Revizija d.o.o., ki je pojasnil, da revizijskega poročila niso označili v skladu ZGD-1, ampak za njih oznaka »poslovna skrivnost« pomeni, da je namenjena samo naročniku. Za njih revizijsko poročilo ne predstavlja nobene poslovne skrivnosti, saj v njem sploh ni nobenih podatkov, ki bi se na njih nanašali. Navedeno po prepričanju Pooblaščenca zadostuje za zaključek, da revizijskega poročila, ki je predmet obravnavane zahteve, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (opredelitev poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD-1 k 39. členu). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje podatkov iz obravnavanih dokumentov družbi JP Komunala Slovenj Gradec d.o.o. povzročilo očitno škodo. Vprašanje, ali posamezna informacija predstavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec je ugotovil, da ne organ, ne JKP Slovenj Gradec d.o.o., nista z ničemer izkazala, da bi z razkritjem revizijskega poročila lahko nastala občutna škoda. Direktor JKP Slovenj Gradec je Pooblaščencu dne 3. 6. 2011 v telefonskem razgovoru celo pojasnil, da za njih, čeprav ni videl revizijskega poročila, podatki o plači direktorja, računovodkinje in članov nadzornega sveta, ne predstavljajo nobene poslovne skrivnosti.
Navedeni argumenti so Pooblaščenca pripeljali do zaključka, da z razkritjem podatkov iz obravnavanih dokumentov JKP Slovenj Gradec d.o.o. nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu tudi v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Iz razlogov, navedenih v prejšnjih odstavkih, Pooblaščenec tako zaključuje, da v obravnavanem primeru ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ugotavlja, da revizijsko poročilo vsebuje naslednje osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1:
- stran 4: ime in priimek direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o.,
- stran 11: ime in priimek direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o., ime in priimek dveh predsednikov nadzornega sveta javnega podjetja,
- stran 12: ime in priimek predsednika nadzornega sveta javnega podjetja,
- stran 13: ime in priimek direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o.,
- stran 15: bruto osnovna plača direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o.,
- stran 16: bruto osnovna plača direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o.,
- stran 17: bruto osnovna plača direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o., višina poračuna plače direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o.,
- stran 18: višina božičnic direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o.,
- stran 19: bruto osnovna plača računovodkinje,
- stran 20: bruto osnovna plača računovodkinje, znesek dela plače računovodkinje iz naslova kvalitete dela, znesek nagrade za mentorstvo, višina božičnic računovodkinje,
- stran 27: ime in priimek župana Mestne občine Slovenj Gradec.
Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec se je najprej posvetil ugotavljanju, ali osebni podatki na zgoraj navedenih posameznih straneh revizijskega poročila predstavljajo varovane osebne podatke.
Glede osebnih podatkov direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o. Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 8. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (UL RS, št. 4972006 s spremembami, v nadaljevanju ZPRS-1) izhaja, da se v poslovnem registru med drugim obdelujejo tudi naslednji podatki o posameznem subjektu vpisa: matična številka, davčna številka in oznaka o zavezanosti za DDV, firma, skrajšana firma, sedež, pravnoorganizacijska oblika, podatki o ustanoviteljih (osebno ime oziroma firma, sedež in naslov oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (ta ni javno objavljena) ali matična številka, davčna številka), o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, številka akta o vpisu in zaporedna številka vpisa), podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številk in vrsta zastopnika) in podatki o številkah računov. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da varovan osebni podatek predstavlja podatek o bruto osnovni plači, višini poračuna plače in višina božičnic direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o.. Ime in priimek direktorja JKP Slovenj Gradec d.o.o. pa ne predstavljata varovanega osebnega podatka, saj njuno javnost določa že zakon - ZPRS-1.
Varovane osebne podatke prav tako predstavljajo podatki o bruto plači, znesek dela plače iz naslova kvalitete dela, znesek nagrade za mentorstvo in višina božičnic računovodkinje v JKP Slovenj Gradec d.o.o. .
5.2. Elektronska pošta
Pooblaščenec je ugotovil, da med elektronsko pošto, ki jo je organ poslal Pooblaščencu dne 23. 5. 2011, vsem kriterijem, ki jih je navedel prosilec v zahtevi, ustreza elektronska pošta, ki jo je zaposlena v IN-Reviziji d.o.o. (revizijski hiši, ki je izdelala tudi zahtevano revizijsko poročilo) dne 20. 9. 2010 ob 8.17 uri poslala sodelavki v IN-Reviziji d.o.o., le-ta pa jo je nato dne 20. 9. 2010 ob 9.25 uri posredovala vodji oddelka za proračun in finance na MO SG.
Osebni podatki
Pooblaščenec je pri vpogledu v elektronsko pošto ugotovil, da vsebuje osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1 za tri posameznike:
- ime in priimek, službeno telefonsko številko, številko mobilnega telefona in službeni elektronski naslov vodje oddelka za proračun in finance na MO SG (javni uslužbenec),
- ime in priimek, elektronsko pošto prokuristke IN-Revizije d.o.o.,
- ime in priimek, elektronsko pošto zaposlene v IN-Reviziji d.o.o. .
Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Pooblaščenec pripominja, da iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oz. povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Osebni podatek, ki ni varovan osebni podatek, namreč predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Določanje meje med varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki je v praksi pogosto zahtevno in terja upoštevanje vseh relevantnih okoliščin. Kar se konkretnega primera tiče, Pooblaščenec ocenjuje, da je kot ločnico treba upoštevati kriterij iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem se ne glede na določbo prvega odstavka istega člena med drugim dovoli dostop do zahtevane informacije (vključno z osebnimi podatki), če gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pri javnih uslužbencih je torej obseg varovanih osebnih podatkov pomembno zmanjšan, in sicer tako, da njihova imena in priimki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V konkretnem primeru varovanega osebnega podatka ne predstavlja službena telefonska številka, saj jo je delodajalec (MO Slovenj Gradec) javno objavil na svoji spletni strani http://www.slovenj-gradec.si/mestnaobcina/obcinskauprava/oddelekzaproracuninfinance.aspx ter se prav tako nanaša na delovno razmerje javnega uslužbenca, saj organ na ta način zagotavlja poslovanje organa s strankami in je med svoje »kontaktne« osebe navedel tudi vodjo oddelka za proračun in finance, skupaj z njegovo službeno telefonsko številko. Vendar pa ima seveda tudi javni uslužbenec pravico do zasebnosti, zato varovan osebni podatek predstavljata služben elektronski naslov in številka službenega mobilnega telefona. Ta podatka nista v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, kot to zahteva prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato ju je organ dolžan prekriti, kot je določeno v drugi alineji prve točke izreka te odločbe.
Glede osebnih podatkov prokuristke IN-Revizije d.o.o. Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 8. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (UL RS, št. 4972006 s spremembami, v nadaljevanju ZPRS-1) izhaja, da se v poslovnem registru med drugim obdelujejo tudi naslednji podatki o posameznem subjektu vpisa: matična številka, davčna številka in oznaka o zavezanosti za DDV, firma, skrajšana firma, sedež, pravnoorganizacijska oblika, podatki o ustanoviteljih (osebno ime oziroma firma, sedež in naslov oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (ta ni javno objavljena) ali matična številka, davčna številka), o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, številka akta o vpisu in zaporedna številka vpisa), podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številk in vrsta zastopnika) in podatki o številkah računov. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da varovan osebni podatek predstavlja elektronski naslov prokuristke IN-Revizije d.o.o., zato ga je organ dolžan prekriti, kot je določeno v drugi alineji prve točke izreka te odločbe. Varovanega osebnega podatka pa ne predstavljata ime in priimek prokuristke, saj njuno javnost določa ZPRS-1.
V celoti pa varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1 predstavljajo osebni podatki zaposlene v IN-Reviziji d.o.o., zato jih je organ dolžan prekriti, kot je določeno v drugi alineji prve točke izreka te odločbe.
5.3. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
6. Posredovanje zahtevanega dokumenta na podlagi prevladujočega javnega interesa
Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. Pooblaščenca). Izvajanje testa interesa javnosti je torej dovoljeno v primerih, ko gre za obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. glede izjeme, katere obstoj je Pooblaščenec ugotovil pri dokumentu, ki ga zahteva prosilec. Iz navedenega izhaja, da je bilo treba v konkretnem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje podatkov iz zahtevanega dokumenta večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi varstva osebnih podatkov.
Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti.
Interes javnosti običajno ni natančen in ozek, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev in seveda pri zadevah, ki so pravno regulirane. Pomembna korist je torej zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Pri izvajanju testa javnega interesa je torej treba upoštevati situacije, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, obenem pa tudi situacije, ki sprožajo javno razpravo.
Pooblaščenec je v postopku odločanja prišel do ugotovitev, ki so tehtnico nagnile v prid razkritja celotnega zahtevanega dokumenta – revizijskega poročila.
Bistveno za to ugotovitev je dejstvo, da je zahtevani dokument povezan z medijsko odmevnimi temami in je posledično postal tudi predmet javne razprave. Sama vsebina revizijskega poročila se nanaša na pravilen obračun plače direktorja javnega podjetja – plače direktorjev javnih podjetij pa so pravno regulirane in so se pred začetkom veljavnosti novega Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (UL RS št. 21/2010, v nadaljevanju ZPPOGD) navezovale na plače županov občin ustanoviteljic teh podjetij (glej točko 4.1 te odločbe).
Obravnavano tematiko je pod drobnogled vzelo tudi Računsko sodišče Republike Slovenije v Revizijskem poročilu o pravilnosti obračunavanja plač direktorja javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec, d. o. o., za leto 2005, št. 1209-2/2006-22 z dne 22. 12. 2006 in Porevizijskem poročilu o popravljalnih ukrepih Mestne občine Slovenj Gradec, Občine Mislinja in Javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec, d. o. o., št. 1209-2/2006-29 z dne 20. 4. 2007. Cilj revizije Računskega sodišča je bil izrek mnenja o pravilnosti določanja, obračunavanja in izplačevanja plač, drugih prejemkov, bonitet, povračil stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust direktorja. Obe mnenji sta javno objavljeni in dostopni na http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K3FF632C9A79F5602C12572C500490965/$file/PlaceJP05_JKPSG_porev.pdf in http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K8C139B452DA4702BC125724B004D6DE1/$file/PlaceJP05_JKPSG.pdf.
Računsko sodišče RS je revidiralo pravilnost določanja, obračunavanja in izplačevanja plač, drugih prejemkov, bonitet, povračil stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust direktorja Javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec, d. o. o., Slovenj Gradec v letu 2005. Ugotovilo je, da je za pravilnost določanja plač direktorja družbe JKPSG odgovoren skupni organ občin ustanoviteljic družbe JKPSG. Za ustanovitev skupnega organa sta odgovorna mestni oziroma občinski svet občin ustanoviteljic družbe JKPSG. Za pravilnost določanja, obračunavanja in izplačevanja plač, drugih prejemkov, bonitet, povračil stroškov dela in regresa za letni dopust direktorja družbe JKPSG sta odgovorna nadzorni svet in direktor družbe JKPSG, vsak v okviru svojih pristojnosti. Naloga Računskega sodišča je bila izreči mnenje o pravilnosti določanja, obračunavanja in izplačevanja plač, drugih prejemkov, bonitet, povračil stroškov dela in regresa za letni dopust direktorja družbe JKPSG za leto 2005. Revidiranje je sodišče izvedlo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, ki jih določa Napotilo za izvajanje revizij. Revizijo so načrtovali in izvedli tako, da so, po njihovem mnenju, pridobili ustrezne in zadostne dokaze za izrek mnenja. Računsko sodišče je ugotovilo da sta MO SG in Občina Mislinja, ustanoviteljici družbe JKPSG, v letu 2005 ravnali v neskladju s predpisi, ker nista ustanovili skupnega organa občin ustanoviteljic družbe JKPSG, kot določa 61. člen ZLS, zato niso bila sprejeta merila za določanje plač direktorjev skupnih javnih podjetij, javnih skladov in agencij, kot določa deseti odstavek 100.b člena ZLS.
Glede obravnavane tematike se je leta 2010 pojavila javna polemika, saj se je po navedbah v medijih, direktor Javnega Komunalnega podjetja Slovenj Gradec odločil, da si bo po uvedbi ZPPOGD izplačal razliko plače, kolikor si je je zaradi pritiska javnosti manj izplačeval v preteklih petih letih, kar pa je med ljudi zaradi zmeraj višjih cen na položnicah za komunalo vneslo precej nemira http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010090105571485. Javni interes se kaže še v nadaljnjih javnih razpravah, v katere se je na Kanalu A vključil tudi župan MO SG http://24ur.com/novice/slovenija/nadzor-bo-pokazal-zakonitost-nameravanih-izplacil.html.
V različnih medijih gre tudi za različne razlage in večkrat uporabljeno besedo »sum«, »si je želel izplačati« in podobno, zaradi česar se v javnosti pojavljajo različne informacije glede obravnavane teme. Kot posledica takšnih informacij se v javnosti vedno bolj pojavljajo vprašanja, kdo (če sploh) nosi odgovornost, in ali so se res pojavljale nepravilnosti ali ne, oziroma ali so le te bile odpravljene. Pojavljajo se torej različna stališča in mnenja, katerih kredibilnost je po naravi stvari različna. Zato interes javnosti vsekakor terja, da je določanje plač direktorjev javnih podjetij, ki je pravno regulirano, transparentno v prav vseh fazah, tudi glede ugotovitev v revizijskem poročilu, ali so bile plače pravilno obračunane.
Pooblaščenec je ob pregledu navedenih prispevkov in še prispevka http://www.delo.si/clanek/124360 zaznal tudi večje število komentarjev na navedenih spletnih straneh pod temi prispevki, na temo upravičenega ali neupravičenega izplačila plače direktorja. Navedeno nedvomno kaže na to, da se je sodelovanje splošne javnosti pri razpravi o tej temi povečalo. Čeprav dejansko ni šlo za vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko, so tovrstni dogodki vsekakor v podporo oceni Pooblaščenca, da javni interes prevlada nad interesi varstva osebnih podatkov glede plače oz. izplačil.
Tudi župan MO SG je za 24ur.com povedal, da »je stvar zelo zamegljena in nejasna, zato je začel dvomiti o tej zakonitosti« (več o tem glej http://24ur.com/novice/slovenija/nadzor-bo-pokazal-zakonitost-nameravanih-izplacil.html). Zaradi razjasnitve okoliščin upravičenosti izplačil plač vodstvu Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec je torej župan Mestne občine Slovenj Gradec odredil izredni revizijski nadzor poslovanja pri izplačevanju plač. Iz članka je razvidno, da naj bi bile ugotovitve nadzora predstavljene tudi javnosti, vendar pa o tem Pooblaščenec nima podatkov.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je nedvomno v interesu javnosti, da se ugotovi, kako javno podjetje izplačuje plače direktorju, računovodkinji in nadzornemu svetu, saj so njihove plače pravno regulirane in določene. S tem, da se javnosti onemogoči seznanitev z zahtevanim dokumentom, se namreč onemogoči celovita javna razprava o smotrnosti in zakonitosti konkretnega razpolaganja z denarjem v javnem podjetju, ker javnost v tem primeru ni v celoti seznanjena z vsebino dokumenta, ki je ključnega pomena v razpravi. Le ob seznanitvi s celotno vsebino zahtevanega dokumenta lahko javnost presoja, ali so bile plače res neupravičeno oziroma preveč izplačane ali ne. S tem javnost lahko izvaja nadzorno funkcijo, ki ji jo daje ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da so v obravnavanem primeru močno izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti, tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pa Pooblaščenca pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja osebnih podatkov.
Pooblaščenec v obravnavanem primeru zaključuje, da je v konkretnem primeru interes javnosti do razkritja zahtevanih podatkov podan v tolikšni meri, da prevlada nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentov iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V izogib nesporazumom Pooblaščenec še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja JKP Slovenj Gradec. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca po ZDIJZ, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Vendar pa je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Pooblaščenec zato skladno z načelom zakonitosti ne more in ne sme presojati zakonitosti in smotrnosti izplačila plač v JKP Slovenj Gradec. Zato so vse pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na »sprevrženo« delovanja organa oziroma javnih funkcionarjev, v pritožbenem postopku po ZDIJZ pravno nerelavantne in se Pooblaščenec zato do njih ni posebej opredeljeval. Za presojo zatrjevanih nepravilnosti so namreč pristojni drugi državni organi (npr. Računsko sodišče RS, Komisija za preprečevanje korupcije, …).
6. Sklepno
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
Organ je dolžan prosilcu posredovati fotokopijo Revizorjevega poročila o pravilnosti obračuna plač direktorja in računovodkinje ter nagrad članom nadzornega sveta v javnem podjetju JPK Slovenj Gradec d.o.o., PAMEČE 117 a, Slovenj Gradec, z dne 5. oktober 2010 (revizijsko poročilo) ter natis elektronske pošte, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov elektronske pošte zaposlene pri IN-Reviziji d.o.o., naslov elektronske pošte prokuristke, mobilno telefonsko številko in naslov elektronske pošte vodje oddelka za proračun v MO Slovenj Gradec. V preostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, glede katerih interes javnosti za razkritje ne prevlada.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka