Prosilka - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-38/2011/3
Kategorije: Osebni podatek, Stroški, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilka je zahtevala dostop do poročila komisije o poteku izbirnega postopka za zaposlitev, prijave izbranih kandidatov in ocenjevalnih listov izbranih kandidatov. Organ je zahtevo zavrnil v delu, ki se nanaša na razkritje naslovov, EMŠO številke, telefonske številke in e-naslovov, imena delodajalcev ter opisov nalog, znanj, veščin, opisov osebnih lastnosti iz življenjepisa. Med prosilko in organom je bil sporen pojem "izbranih kandidatov", saj kandidati, ki so v postopku "izbrani", ne pomeni, da se z njim sklene tudi delovno razmerje, ampak zgolj, da jih je komisija "izbrala" za to, da jih nato predlaga generalnemu direktorju policije, šele z nekaterimi od njih pa se nato skleni delovno razmerje. Ker torej niso vsi v tem postopku "izbrani kandidati" tudi javni uslužbenci, je Pooblaščenec naložil posredovanje dokumentacije s prekritimi nekaterimi osebnimi podatki. Delni dostop pa ni bil mogoč pri prijavah kandidatov s prilogami (življenjepisi ipd.) zaradi velike vsebnosti in koncentracije osebnih podatkov v teh dokumentih; če bi se prekrili vsi varovani osebni podatki iz prijav, pa bi prosilka prejela samo prazne liste papirja.
ODLOČBA
Številka: 090-38/2011/3
Datum: 17. 3. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve Štefanova 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-45/2010/26 (155-01) z dne 21. 1. 2011 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
I. Pritožbi prosilke se ugodi in se v zavrnilnem delu odpravi 2. točka izreka odločbe št. 090-45/2010/26 (155-01) z dne 21. 1. 2011. Organ je dolžan prosilki v 15 (petnajstih) dneh od prejema te odločbe posredovati:
1. Fotokopijo prijave na delovno mesto za kandidata ….., skupaj s prilogami (19 strani), pri čemer je organ dolžan v naslednjih dokumentih prekriti sledeče osebne podatke:
o v »Vlogi za zaposlitev«, pod točko 1) datum rojstva, naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, pod točko 3) prejšnje zaposlitve – naziv delodajalca in opis del in nalog, pod točko 4) izobrazba – druga znanja in veščine – celoten opis posebnih znanj in veščin, pod točko 6) življenjepis – celotno besedilo pod to točko, pod točko 7) Razlogi zaradi katerih ste se odločili, da kandidirate za razpisano delovno mesto - celotno besedilo.
o V Izjavi, ki se začne s »podpisani«, datum rojstva, kraj rojstva, občina rojstva, država rojstva, EMŠO, Stalno/začasno prebivališče, Poštna številka in pošta, Datum zaključka pridobljene izobrazbe, Kraj in datum na izjavi spodaj.
o V potrdilu ekonomske fakultete št. 4096/10 z dne 11. 6. 2010, datum in kraj rojstva, datum zaključka študija.
o V dokumentu, ki nosi naziv »zadeva: Dostava manjkajočih dokumentov«, naslov, mobilni telefon in elektronsko pošto, davčno številko, naziv banke in številko TRR.
o V fotokopiji delovne knjižice, na str. 1: upravno enoto, ki je knjižico izdala, številko osebne izkaznice, datum in kraj izdaje, enotno matično številko občana, kraj in datum izdaje delovne knjižice, na strani 2: dan, mesec in leto rojstva, kraj, upravna enota, država, na strani 3: ime in sedež organizacije oziroma delodajalca.
o V izjavi o državljanstvu Republike Slovenije: naslov, mobilni telefon in elektronsko pošto.
o V potrdilu Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, št. 4096/10 z dne 11. 6. 2010, datum rojstva, kraj rojstva, datum zaključka študija.
o V potrdilu Okrajnega sodišča v Kočevju št. IV Kr 7680/2010 z dne 6. 10. 2010, podatek o očetu, datum in kraj rojstva, naslov.
o V potrdilu Ministrstva za pravosodje, št. 021-34730/2010 (3) z dne 7. 10. 2010, na strani 2 – potrdilo – datum in kraj rojstva, občina, stalno prebivališče, pošta.
2. Fotokopije obrazcev »Ocena kandidata«, za 7 izbranih kandidatov, ki v času izdaje odločbe št. 090-45/2010/26 (155-01) z dne 21. 1. 2011 niso bili zaposleni pri organu, pri čemer je organ na vseh obrazcih dolžan prekriti ime in priimek posameznega kandidata.
3. V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
II. Pritožbi prosilke zoper stroške postopka se ugodi in se odpravi 3. točka izreka odločbe št. 090-45/2010/26 (155-01) z dne 21. 1. 2011.
III. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je pri organu dne 9. 9. 2010 opravila vpogled v dokumentacijo v izbirnem postopku za zasedbo delovnih mest na podlagi 63. člena Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer je v okviru vpogleda nastal uradni zaznamek št. 1100-60/2010/403 (1502-03). Iz njega izhaja, da je prosilka želela vpogled v »celoten spis«, obenem pa je podala vlogo za posredovanje fotokopij dokumentacije izbirnega postopka, ki ji je bila tistega dne dana na vpogled. Organ je, po pozivu Pooblaščenca št. 0900-297/2010/2 z dne 19. 10. 2010, o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-45/2010/11 (155-01) z dne 8. 11. 2010, s katero je njeno zahtevo delno zavrnil. Zoper zavrnilno odločbo je prosilka vložila pritožbo pri Pooblaščencu, ki je o zadevi odločil z odločbo št. 090-220/2010/3 z dne 28. 12. 2010, s katero je pritožbi prosilke ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.
Organ je v ponovljenem postopku dne 3. 1. 2011, z dopisom št. 090-45/2010/21, pozval prosilko k dopolnitvi zahteve, in sicer tako, da naj natančno navede dokumente, katerih fotokopije zahteva. Ob tem je organ prosilko seznanil, da je na vpogledu v dokumentacijo dne 9. 9. 2010 vpogledala v spis, ki je vseboval naslednje dokumente: sklep o imenovanju komisije, dokument postopek izbire uradnikov za zasedbo prostih delovnih mest v NPU, merila in metode, poročilo komisije, posamezne prijave izbranih kandidatov in njihove ocenjevalne liste.
Na poziv organa je prosilka odgovorila dne 11. 1. 2011, pri čemer je navedla, da zahteva fotokopije naslednjih dokumentov:
1. Poročilo komisije o poteku izbirnega postopka in opravljeni izbiri za delovna mesta »Vodja preiskave« in »Višji kriminalistični inšpektor preiskovalec« v Upravi kriminalistične policije GPU, Nacionalnem preiskovalnem uradu, št. 1100-2/2010/21 z dne 23. 6. 2010. Prosilka še dodaja, da navedeni dokument zahteva v celoti, saj ji je bil z odločbo organa št. 090-45/2010/11 z dne 8. 11. 2010 posredovan tako, da ni možno preveriti, ali so bili kateri od podatkov v dokumentu prekriti.
2. Prijave izbranih kandidatov:
Prosilka navaja, da zahteva kopije prijav oziroma vlog vseh izbranih kandidatov, vključno z morebitnimi prilogami, to je dokazili oziroma drugimi dokumenti, v katerih so navedeni podatki, ki so jih navedli izbrani kandidati in izkazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev.
3. Ocenjevalni listi izbranih kandidatov:
Prosilka zahteva fotokopije ocenjevalnih listov vseh izbranih kandidatov oziroma kolikor ti dokumenti ne obstajajo, zahteva kopijo drugega vsebinsko enakega dokumenta.
Prosilka je obenem navedla, da ji je organ že posredoval kopijo sklepa o imenovanju komisije za izvedbo izbirnega postopka, Postopek izbire uradnikov za zasedbo delovnih mest v NPU št. 1100-60/2010, z dne 25. 5. 2010 in Merila in metode za izbiro in presojanje strokovne usposobljenosti kandidatov št. 1100-60/2010, z dne 25. 5. 2010, zato teh dokumentov ponovno ne zahteva.
O zahtevi prosilke je organ dne 21. 1. 2011 izdal odločbo št. 090-45/2010/26 (155-01) – dalje izpodbijana odločba, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil. V celoti ji je ugodil glede posredovanja ocen za kandidate: ............................................. (skupaj za 15 posameznikov). Prav tako je organ prosilki v celoti ugodil glede določenih, v 1. točki izreka izpodbijane odločbe taksativno naštetih dokazil, ki so jih imenovani posamezniki priložili k vlogi za zaposlitev. Organ je zahtevo prosilke delno zavrnil (glej 2. točko izreka izpodbijane odločbe) glede poročila komisije o poteku izbirnega postopka in glede prijav izbranih kandidatov, v delu, v katerem ti dokumenti predstavljajo varovane osebne podatke. Pri tem je organ v 2. točki izreka izpodbijane odločbe dokumente, o katerih je presojal, taksativno naštel, v obrazložitvi izpodbijane odločbe pa podrobneje pojasnil, zakaj je prekril katerega od dokumentov in v katerem delu šteje, da gre pri prekritih podatkih za varovane osebne podatke. V 3. točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil o stroških postopka, in sicer, da so nastali stroški v višini 118, 72 EUR, ki jih je prosilka dolžna poravnati na podlagi izdanega računa. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe obenem izhaja, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja pri Uradu za upravljanje s človeškimi viri MNZ poizvedela, kateri kandidati, ki so bili izbrani v postopku za zasedbo delovnih mest po objavi potreb z dne 12. 4. 2010, so dejansko sklenili delovno razmerje pri organu. Po podatkih kadrovske službe je teh kandidatov 15, in sicer so to naslednji javni uslužbenci: …………………………….. Organ v obrazložitvi obenem pojasnjuje, da ker se zahteva prosilke nanaša samo na dokumentacijo kandidatov za NPU, ki so že sklenili delovno razmerje v MNZ Policiji in so torej postali javni uslužbenci, za posredovanje njihovih imen ne obstajajo nobeni zadržki po ZDIJZ. Nadalje organ pojasnjuje, da je po pregledu dokumentacije, na katero se nanaša zahteva prosilke, ugotovil, da določeni podatki izpolnjujejo zakonske predpostavke osebnih podatkov, pri čemer kot taki to niso zgolj rojstni podatki posameznikov, njihovi naslovi bivanja, EMŠO številke, telefonske številke in mail naslovi, temveč tudi imena delodajalcev ter opisi nalog, znanj, veščin, opisi iz osebnih lastnosti iz življenjepisa posameznikov, ki se nanašajo na zasebno sfero posameznikov, pri čemer ti podatki očitno niso povezani s sklenitvijo delovnega razmerja v javnem sektorju oz. na razpisanih delovnih mestih. Organ pri tem pojasnjuje, da so bile eden izmed pogojev za zasedbo delovnega mesta tudi delovne izkušnje na enem ali več delovnih področjih ter poznavanje področja dela, vendar so delovne izkušnje razvidne že iz same delovne dobe posameznikov, zato podatek o tem, pri katerem delodajalcu je posameznik pridobil delovne izkušnje, ni relevanten za samo delovno razmerje oziroma konkreten postopek. Prav tako v tistih primerih, kjer že iz nazivov delovnih mest izhaja, na katerih področjih je posameznik delal in pridobival delovne izkušnje, oziroma je mogoče razbrati poznavanje področja dela, na katerih so posamezniki pridobili izkušnje, sami opisi nalog, znanj in veščin niso podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Nedvomno pa tudi opisi osebnih lastnosti in karakteristik iz življenjepisov posameznikov prav tako niso podatki, ki bi bili povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pri tem je organ, za vsakega kandidata, glede katerega je prosilki odobril dostop do dokumentacije, po posameznih listinah pojasnil, kaj točno je prekril na posameznem dokumentu kot varovane osebne podatke. Uradna oseba organa je nadalje pojasnila, da so v Poročilu komisije o poteku izbirnega postopka za zasedbo delovnih mest vodje preiskave in višji kriminalistični inšpektor preiskovalec med drugim poleg imen in priimkov javnih uslužbencev, ki so bili izbrani kot primerni kandidati in je bilo z njimi tudi sklenjeno delovno razmerje, tudi imena in priimki kandidatov, ki so bili sicer izbrani kot primerni kandidati, vendar z njimi ni bilo sklenjeno delovno razmerje v MNZ, Policiji. Navedeni kandidati torej niso javni uslužbenci, zato glede varstva njihovih osebnih podatkov ne velja izjema iz 1. alineje 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ. Ker so imena in priimki oseb, ki niso javni uslužbenci, varovani osebni podatki, je bilo treba v obravnavanem dokumentu prekriti imena in priimke pod točkami 2, 4, 8, 9, 13, 14, 18 in 19 na strani 4 ter pod točkami 2, 4, 8, 9, 13 v sklepu na strani 4 in pod točkami 18 in 19 na strani 5. Glede stroškov postopka je organ pojasnil, da se prosilki zaračunajo na podlagi 2. odstavka 34. člena ZDIJZ, po Stroškovniku o posredovanju informacij javnega značaja MNZ št. 410-28/2006/22 (17112-03) z dne 19. 7. 2008, objavljenim na spletni strani MNZ, naslednji stroški: - 2 uri odbiranja in posredovanja podatkov s strani javnega uslužbenca v IV. tarifni skupini (18,60 EUR), 5 ur odbiranja in posredovanja podatkov s strani javnega uslužbenca v VII. tarifni skupini (77,60 EUR), poštnina po ceniku Pošte Slovenije (3,74 EUR), črnobele fotokopije formata A4, 273 kopij, 16, 38 EUR in črnobele fotokopije formata A3, 19 kopij (2,47 EUR). Organ pojasnjuje, da so skupno nastali stroški v višini 118, 72 EUR brez DDV, katere je prosilka dolžna poravnati na račun organa, na podlagi izdanega računa.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 14. 2. 2011 vložila pritožbo pri Pooblaščencu. Pooblaščenec je pritožbo, na podlagi 239. člena ZUP, posredoval organu.
Prosilka v pritožbi med drugim navaja, da se pritožuje zoper celotno odločbo, iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka. Kot izhaja iz dopolnitve njene zahteve z dne 7. 1. 2011 je zahtevala podatke oziroma dokumentacijo v zvezi z vsemi izbranimi kandidati in ne zgolj v zvezi z izbranimi kandidati, ki so dejansko sklenili delovno razmerje pri organu, kot je napačno navedeno v izpodbijani odločbi (predzadnji odstavek na strani 4 izpodbijane odločbe). Prosilka meni, da ji je bil posledično v premajhnem obsegu zagotovljen dostop do Poročila komisije o poteku postopka in opravljeni izbiri za delovna mesta Vodja preiskave in Višji kriminalistični inšpektor preiskovalec, saj je organ prekril osebne podatke (imena in priimke) 7 kandidatov, ki so bili izbrani, niso pa se zaposlili pri organu. Prosilka prav tako navaja, da ni jasno, zakaj so iz poročila razvidna osebna imena 16 kandidatov, iz evidenc organa pa naj bi izhajalo, da se jih je zaposlilo 15. Nadalje se prosilka ne strinja z organom glede tega, da imena preteklih delodajalcev niso povezana s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu. Podatki, ki jih izbrani kandidati navedejo v svojih prijavah na delovno mesto in ki dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, kot tudi dokumentacija, ki nastane v zvezi s prijavami izbranih kandidatov, nedvomno predstavlja podatke, ki se nanašajo na zakonitost izbire kandidatov na razpisano delovno mesto in so potrebni za povezavo konkretnega delovnega mesta s konkretnim javnim uslužbencem. Prosilka še dodaja, da mora kandidat za pomočnika direktorja NPU, za vodjo preiskave ali za preiskovalca izpolnjevati še pogoj delovnih izkušenj in posebnih znanj na enem ali več področij delovanja organa. Delovne izkušnje izbranih kandidatov so kot pogoj za zasedbo delovnega mesta enakovredne vsem drugim pogojem, pri čemer prosilka navaja, da organ ni pojasnil, zakaj je te podatke prekril, medtem ko npr. podatkov o izobrazbi izbranih kandidatov ni prekril. Prosilka obenem navaja, da ji je organ prijave izbranih kandidatov, vključno s podatki o delodajalcih in delovnih izkušnjah, dne 9. 9. 2010 posredoval na vpogled, zato bi ji moral v istem obsegu posredovati tudi fotokopije. Prosilka prav tako zavrača plačilo stroškov postopka. Meni, da ji je organ posredoval več dokumentacije, kot jo je zahtevala (ne samo dokazil, ki so jih predložili kandidati, ampak tudi drugo dokumentacijo, ki si jo je pridobil organ sam), kar naj bi vplivalo na višino stroškov postopka. Šteje, da bi ji organ moral posredovati zahtevane informacije brezplačno, saj 34. člen ZDIJZ organu daje možnost, da stroškov prosilcu ne zaračuna. Prav tako prosilka meni, da je organ ni opozoril na plačilo stroškov, kot to določa tretji odstavek 36. člena ZDIJZ. Glede na navedeno, prosilka predlaga, da Pooblaščenec odpravi izpodbijano odločbo in organu naloži, da ji posreduje fotokopije dokumentacije izbirnega postopka v skladu z njeno zahtevo z dne 9. 9. 2010 in dopolnitvijo zahteve z dne 7. 1. 2011.
Pritožbo prosilke je organ dne 18. 2. 2011, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je organ glede pritožbenih navedb prosilke še pojasnil, da šteje, da so bili izbrani samo tisti kandidati, ki izpolnjujejo tudi pogoje po 67. čl. ZPol, torej pogoje, ki se preverjajo v zadnji fazi izbirnega postopka. Izbirni postopek zaposlovanja v policiji je namreč specifičen in poteka v več fazah: v prvi fazi izbirna komisija pregleda prijave kandidatov, preveri izpolnjevanje formalnih pogojev in opravi razgovore s kandidati. Kandidati, ki jih za nadaljevanje postopka predlaga izbirna komisija, pa morajo še izpolnjevati pogoje po 67. členu ZPol. Šele kandidati, ki izpolnjujejo tudi pogoje po 67. čl. ZPol, ki se preverjajo v zadnji fazi izbirnega postopka, so izbrani in se z njimi sklene delovno razmerje. V konkretnem primeru torej kandidati, ki jih je komisija v poročilu št. 1100-2/2010/21 z dne 23. 6. 2010 ocenila kot primere in jih predlagala v nadaljnji postopek, niso hkrati tudi izbrani kandidati, s katerimi je MNZ sklenilo delovno razmerje. Ob zaključku celotnega izbirnega postopka je bilo namreč od predlaganih 23 kandidatov izbranih le 15 kandidatov, s katerimi je bilo nato tudi sklenjeno delovno razmerje. Organ pojasnjuje, da je prosilka zahtevala dokumentacijo, ki so jo predložili »izbrani« kandidati in v tem obsegu je bilo tudi odločeno o njeni zahtevi. Glede navedb prosilke, da ni jasno, po kakšnih kriterijih je organ presojal, kateri podatki o delodajalcih in delovnih izkušnjah se prekrijejo in kateri ne, organ pojasnjuje, da drži, da morajo kandidati med drugim izpolnjevati tudi pogoje določenih delovnih izkušenj, vendar v tistih primerih, kjer je že iz naziva delovnega mesta izhajalo, kakšne izkušnje je kandidat pridobil (npr. borzni posrednik, vodja komerciale, davčni inšpektor,..) za sam postopek izbire in samo delovno razmerje ni relevanten tudi natančen opis del in nalog posameznega uslužbenca. V tistih primerih, kjer iz samega naziva delovnega mesta ni bilo mogoče razbrati, kakšne izkušnje je kandidat pridobil (npr. svetovalec III, svetovalec II,..), pa je bilo treba dopustiti vpogled v same opise del in nalog, skladno s prvo alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. V nobenem primeru pa za sklenitev delovnega razmerja posameznega javnega uslužbenca ni relevanten podatek o delodajalcu, kjer je posamezen kandidat pridobival delovne izkušnje na področjih davkov, informatike, finančnega poslovanja, itd., zato je bilo potrebno v vseh dokumentih kot osebne podatke prikriti delodajalce. Glede 16 kandidatov, ki so razvidni iz poročila izbirne komisije, organ pojasnjuje, da gre za napako, ker pod zap. št. 14 na strani 4 pomotoma ni bilo prekrito ime ene od kandidatk. Navedena kandidatka je namreč ena od tistih, ki jih je izbirna komisija predlagala za izbiro, pa v nadaljnjem postopku ni izpolnila zahtevanih pogojev, zato ni bila izbrana in z njo ni bilo sklenjeno delovno razmerje. Glede stroškov organ pojasnjuje, da je ureditev stroškov po ZDIJZ specifično urejena. Organ bo prosilki o stroških šele izdal račun, ki bo meritorna odločitev o stroških in bo tudi natančno specificiran. Zoper izdani račun bo prosilka imela tudi pravico do pritožbe. Z navedbo nastalih stroškov v odločbi je organ prosilko zgolj seznanil oziroma jo opozoril na plačilo stroškov in ji celo vnaprej sporočil višino stroškov, ki ji jih bo zaračunal. Organ tako meni, da ni kršil določbe 36. čl. ZDIJZ, saj prosilki stroškov še ni zaračunal, je pa prosilko seznanil, da so v postopku nastali stroški in da ji bodo le – ti zaračunani ob izdaji računa.
Na poziv Pooblaščenca mu je organ dne 11. 3. 2011 posredoval še dodatno dokumentacijo, in sicer prijave šestih kandidatov za delovno mesto višji kriminalistični inšpektor preiskovalec, katere je komisija v poročilu z dne 23. 6. 2010 predlagala direktorju policije v izbiro, vendar pa v nadaljnjem postopku izbire niso bili dokončno izbrani za sklenitev delovnega razmerja. Dodatno je organ Pooblaščencu še sporočil, da je bilo delovno razmerje sklenjeno še z dvema kandidatoma, ki sta bila s poročilom z dne 23. 6. 2010 predlagana direktorju policije v izbiro, in sicer z enim dne 1. 12. 2010 in z drugim dne 11. 2. 1011. Uradna oseba za odstop do informacij javnega značaja pri organu je tako ugotovila, da je bilo s slednjim kandidatom sklenjeno delovno razmerje po izdaji odločbe št. 090-45/2010/26 (155-01) z dne 21. 1. 2011.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja in procesni vidik odločanja v konkretni zadevi
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se le-ti nahajajo v materializirani obliki, čemur organ ni nasprotoval, zato se Pooblaščenec v obravnavo teh vprašanj ni podrobneje spuščal. Ne nazadnje je organ dokumentacijo, ki naj bi bila predmet zahteve in pritožbe prosilke, Pooblaščencu skupaj z odstopom pritožbe tudi posredoval, dne 11. 3. 2011 pa je organ Pooblaščencu posredoval še dodatno dokumentacijo v zvezi s konkretno zadevo.
Je pa v obravnavanem primeru sporno vprašanje, katere dokumente je zahtevala prosilka v smislu dokumentov o »izbranih kandidatih«. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe in dodatnem pojasnilu z dne 28. 2. 2011 pojasnjuje, da so izbrani samo tisti kandidati, ki izpolnjujejo tudi pogoje po 67. čl. ZPol in da torej prej ne moremo govoriti o »izbranih« kandidatih, ampak o kandidatih, za katere je izbirna komisija ocenila, da so primerni in zanje predlagala nadaljevanje postopkov za zaposlitev. Upoštevaje navedeno organ pojasnjuje, da je v skladu s tem zahtevo prosilke obravnaval kot zahtevo za dokumentacijo o tistih kandidatih, ki so izpolnili vse pogoje za zaposlitev pri organu in ki so se pri organu tudi dejansko zaposlili. Samo to so namreč »izbrani« kandidati. V zvezi z navedenim organ v izpodbijani odločbi med drugim navaja, »da, ker se zahteva prosilke nanaša samo na kandidate, ki so že sklenili delovno razmerje v MNZ Policiji in so torej postali javni uslužbenci, za posredovanje njihovih imen ne obstajajo nobeni zadržki po ZDIJZ«. Prosilka v nasprotju s tem vztraja, da za zaključek organa, da je zahtevala samo dokumentacijo o izbranih kandidatih, ki so pri organu že sklenili delovno razmerje, ni nobene podlage in da je zahtevala dokumentacijo o vseh kandidatih, ki jih je za nadaljevanje postopka predlagala izbirna komisija v Poročilu komisije o poteku izbirnega postopka in opravljeni izbiri za delovna mesta »Vodja preiskave« in »Višji kriminalistični inšpektor preiskovalec« v Upravi kriminalistične policije GPU, Nacionalnem preiskovalnem uradu, št. 1100-2/2010/21 z dne 23. 6. 2010 (dalje poročilo komisije o poteku izbirnega postopka). Organ tako po mnenju prosilke o njeni zahtevi ni odločil v celoti, ker ji ni posredoval dokumentacije o vseh kandidatih, ki kot »izbrani« izhajajo iz poročila komisije o poteku izbirnega postopka z dne 23. 6. 2010.
Pooblaščenec ugotavlja, da so pritožbene navedbe prosilke v tem delu utemeljene. Iz zahteve prosilke z dne 9. 9. 2010 in iz dopolnitve zahteve z dne 11. 1. 2011 izhaja, da je prosilka zahtevala dokumentacijo o »izbranih« kandidatih, ki so navedeni v poročilu komisije o poteku izbirnega postopka. Iz navedenega poročila (glej sklep na strani 4) namreč izhaja, da se generalnemu direktorju policije predlaga, da se za zasedbo delovnih mest izberejo kandidati. Iz poročila nadalje sledi, da komisija predlaga, da se za izbrane kandidate takoj začnejo postopki za sklenitev delovnega razmerja. V poročilu komisije o poteku izbirnega postopka je tako ves čas govora o »izbranih« kandidatih. Upoštevaje dejstvo, da je prosilka dne 9.9. 2010 najprej zahteva vpogled v dokumentacijo in da ji je organ na vpogled posredoval vloge kandidatov, ki jih kot »izbrane« kandidate navaja poročilo komisije o poteku izbirnega postopka, kasneje pa je zahtevala fotokopije dokumentacije, ki ji je bila dala na vpogled, ni nobenega dvoma, da je prosilka želela dostop do dokumentacije o vseh »izbranih« kandidatih, ki jih navaja poročilo komisije o poteku izbirnega postopka z dne 23. 6. 2010 in ne le do dokumentacije tistih, ki so se pri organu dejansko zaposlili. Nenazadnje prosilki ob vpogledu dne 9. 9. 2010 ni moglo biti znano dejstvo, da se nekateri izmed 23 kandidatov, ki jih kot »izbrane« navaja poročilo komisije, pri organu dejansko (še) niso zaposlili. Prav tako je organ Pooblaščencu že po odstopu pritožbe dne 11. 3. 2011 sporočil, da se je pri organu v času do izdaje izpodbijane odločbe zaposlil še en kandidat, o posredovanju dokumentacije katerega pa organ z izpodbijano odločbo sploh ni odločil. Prav tako organ z izpodbijano odločbo ni odločil o dokumentaciji kandidatov, ki jih poročilo z dne 23. 6. 2010 navaja kot »izbrane« kandidate, pa se do izdaje izpodbijane odločbe pri organu dejansko (še) niso zaposlili. Tudi v kolikor je organ štel, da gre za varovane osebne podatke, bi moral o zahtevi prosilke v tem delu odločiti in njeno zahtevo zavrniti.
Ni pa Pooblaščenec sledil pritožbenim navedbam prosilke, da ji je organ, glede na stroške, ki naj bi nastali, očitno posredoval tudi dokumente, ki jih prosilka ni zahtevala (ne samo dokazil, ki so jih predložili kandidati, ampak tudi drugo dokumentacijo, ki si jo je pridobil organ sam). Pooblaščenec je namreč podrobno pregledal dokumentacijo, o kateri je z izpodbijano odločbo odločil organ in ugotovil, da prijave posameznih kandidatov na razpisano delovno mesto poleg življenjepisa in ocenjevalnega lista, sestavljajo tudi številne priloge, ki pa so jih k prijavi na delovno mesto priložili kandidati sami. Povedano drugače, prosilka je v dopolnitvi zahteve z dne 11. 1. 2011 izrecno navedla, da »zahteva kopije prijav oziroma vlog vseh izbranih kandidatov, vključno z morebitnimi prilogami, to je dokazili oziroma drugimi dokumenti, v katerih so navedeni podatki, ki so jih navedli izbrani kandidati in izkazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev«. Pooblaščenec je podrobno pregledal vso listinsko dokumentacijo in ugotovil, da je organ v tem delu odločil samo o dokumentih, ki so jih predložili kandidati in da tako ni odločal preko zahtevka prosilke, zato je pritožba prosilke v tem delu neutemeljena.
Upoštevaje vse navedeno pa je Pooblaščenec štel, da organ z izpodbijano odločbo ni v celoti odločil o zahtevi prosilke, ker ni presojal vprašanja dostopa do dokumentacije tistih kandidatov, ki jih poročilo komisije o poteku izbirnega postopka z dne 23. 6. 2010 navaja kot »izbrane« kandidate, pri organu pa se potem dejansko (še) niso zaposlili, prav tako pa ni odločil o posredovanju dokumentacije za kandidata, ki se je pri organu zaposlil dne 1. 12. 2010 (to je za …………..). Iz tega razloga je Pooblaščenec štel, da je organ v tem delu napačno ugotovil dejansko stanje, zato je izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil v zavrnilnem delu 2. točke izreka in sam rešil zadevo v tem delu, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Ob navedenem Pooblaščenec poudarja, da 1. točka izreka izpodbijane odločbe in 2. točka izreka izpodbijane odločbe v ugodilnem delu ostajata v veljavi, pritožba prosilke v tem delu pa je neutemeljena. V delu, v katerem je organ prosilki ugodil in odločil, da ji bo zahtevane dokumente posredoval, prosilka namreč nima pravovarstvenega interesa, ker je bilo njeni zahtevi v tem delu v celoti ugodeno.
2. Varstvo osebnih podatkov kot izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilka, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v dokumente, ki mu jih je v zvezi z zahtevo prosilke posredoval organ, ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne osebne podatke - imena in priimke fizičnih oseb, rojstne podatke, prebivališča, telefonske številke, elektronske naslove, podatke o preteklih delovnih izkušnjah,…Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre pri navedenih podatkih nedvomno za osebne podatke, postavlja pa se vprašanje, ali ti podatki predstavljajo kategorijo t. i. varovanih osebnih podatkov.
Razkritje, sporočanje, širjenje osebnih podatkov ali drugo dajanje na razpolago pomeni obdelavo osebnih podatkov (glej 3. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1). 9. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Pooblaščenec ugotavlja, da področni zakon v smislu 1. odstavka 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja že sam ZDIJZ, ki v 1. alineji 3. odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Upoštevaje dejstvo, da v obravnavanem primeru izjeme iz 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ne pridejo poštev, Pooblaščenec ugotavlja, da osebni podatki, ki so v zahtevanih dokumentih povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niso varovani osebni podatki. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima torej bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Glede dostopa do osebnih podatkov javnih uslužbencev, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Na teh podlagah temelji tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je potrebno uporabiti tudi v obravnavanem primeru in posledično omogočiti dostop do osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Izhajajoč iz navedenih pravnih podlag in dejanskih ugotovitev se je Pooblaščenec v nadaljevanju opredelil glede izjeme varstva osebnih podatkov po posameznih sklopih dokumentov:
2. 1 Dokumentacija kandidatov, ki jih poročilo komisije o poteku izbirnega postopka z dne 23. 6. 2010 navaja kot »izbrane« kandidate, pri organu pa dejansko (še) niso sklenili delovnega razmerja
Pooblaščenec ugotavlja, da iz 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ izhaja, da niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev, to je posameznikov, ki so že sklenili delovno razmerje pri organu, kolikor so ti podatki v zvezi z opravljanjem njihovega dela oz. v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu.
Izhajajoč iz tega Pooblaščenec zaključuje, da ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilke, da ji je organ dolžan posredovati tudi osebne podatke o kandidatih, ki so v poročilu komisije o poteku izbirnega postopka z dne 23. 6. 2010 navedeni kot »izbrani kandidati«, pa pri organu (še) niso zaposleni in torej niso javni uslužbenci. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da kot pritožbeni organ presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbo, pri čemer je vezan na dejansko stanje, kot je obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe. Na kandidate, ki v času izdaje izpodbijane odločbe (še) niso (bili) javni uslužbenci, se določba 1. alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki v obravnavanem primeru predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ne nanaša. Pooblaščencu pa tudi ni znana druga pravna podlaga, iz katere bi sledilo, da se podatki o izbranih kandidatih (ki pa niso javni uslužbenci) lahko posredujejo javnosti oz. da gre za t.i. nevarovane osebne podatke, ki so prosto dostopni po ZDIJZ.
Tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilke, da ji je organ na vpogledu dne 9. 9. 2010 omogočil vpogled v vso dokumentacijo izbirnega postopka, vključno s podatki o kandidatih, ki so bili izbrani, a pri organu še niso zaposleni, zato ji je dolžan posredovati tudi fotokopijo te dokumentacije. Organ je prosilki vpogled v gradiva izbirnega postopka dne 9. 9. 2010 omogočil kot neizbrani kandidati na podlagi 63. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU), postopek z zahtevo prosilke za dostop do fotokopije dokumentacije z dne 9. 9. 2010 in z dne 11. 1. 2010 (dopolnitev) pa teče po ZDIJZ. Povedano drugače, za konkretni pritožbeni postopek po ZDIJZ ni pravno relevantno, da je prosilka neizbrana kandidatka v postopku javnega natečaja za zasedbo delovnega mesta, glede katerega se želi seznaniti z dokumentacijo, prav tako tudi ni pravno relevantno, da ji je organ (na drugi pravni podlagi) že omogočil vpogled v vso zahtevano dokumentacijo. V postopku dostopa do informacije javnega značaja gre za presojo, ali je določena informacija prosto dostopna z vidika "erga omnes" in ne le z vidika določenega prosilca. Povedano drugače, ugotovitev, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, se mora nanašati na vse potencialne prosilce in ne le na konkretnega prosilca. Dejstvo, da je zahtevani dokument prosto dostopna informacija javnega značaja, ima namreč za posledico, da je ta informacija prosto dostopna vsem in ne le konkretnemu prosilcu. Iz navedenega razloga v postopku dostopa do informacije javnega značaja pravni interes in koristi prosilca za presojo niso pomembni. Vprašanje, zakaj je prosilec zahteval določeno informacijo oz. kakšen (osebni) cilj zasleduje pri tem, pri odločanju po ZDIJZ ni pomembno.
Ker organ o delu zahteve prosilke sploh ni odločil (kar je Pooblaščenec pojasnil v obrazložitvi te odločbe pod tč. 1), je Pooblaščenec sam presojal vprašanje, ali je dokumentacija, o kateri organ ni odločil, pa je bila predmet zahteve prosilke, prosto dostopna informacija javnega značaja. Kot pojasnjeno zgoraj, je Pooblaščenec ugotovil, da prijave izbranih kandidatov, ki pri organu (še) niso zaposleni – torej ne gre za javne uslužbence, vsebujejo varovane osebne podatke, glede katerih ni pravne podlage za posredovanje javnosti. V tem delu gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da prijave teh kandidatov s prilogami vsebujejo varovane osebne podatke, je v nadaljevanju presojal, ali je v zvezi z dostopom do teh dokumentov možen t.i. delni dostop.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec je v obravnavani zadevi ocenil, da institut delnega dostopa glede samih prijav kandidatov s prilogami ni mogoč zaradi velike vsebnosti in koncentracije osebnih podatkov v teh dokumentih. V kolikor bi v zahtevanih dokumentih prekrili vse varovane osebne podatke, bi prosilka prejela samo prazne obrazce oz. prazne liste papirja. Zahtevo prosilke je bilo tako v tem delu treba v celoti zavrniti. Prav tako je treba zavrniti zahtevo prosilke glede dostopa do osebnih podatkov teh kandidatov iz poročila komisije z dne 23. 6. 2010, ker gre, kot pojasnjeno zgoraj, za varovane osebne podatke. Je pa Pooblaščenec ugotovil, da je možen delni dostop do ocenjevalnih listov 7 kandidatov, ki jih poročilo o poteku izbirnega postopka z dne 23. 6. 2010 navaja kot »izbrane kandidate«, pa pri organu (še) niso zaposleni in torej niso javni uslužbenci. Na teh listinah je organ tako dolžan prekriti ime in priimek posameznega kandidata, v preostalem delu pa obrazce »ocena kandidata« za te kandidate posredovati prosilki (glej točko I. 2. izreka te odločbe).
2. Dokumentacija kandidatov, ki jih poročilo komisije o poteku izbirnega postopka z dne 23. 6. 2010 navaja kot »izbrane« kandidate in ki so pri organu do izdaje izpodbijane odločbe sklenili delovno razmerje
Pritožbene navedbe prosilke zoper izpodbijano odločbo se v tem delu najprej nanašajo na vprašanje, zakaj so iz poročila razvidna osebna imena 16 kandidatov, iz evidenc organa pa naj bi izhajalo, da se jih je zaposlilo 15. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da so pritožbene navedbe prosilke v tem delu utemeljene. Organ je v tem delu v izpodbijani odločbi očitno napačno ugotovil dejansko stanje, kar izhaja iz njegovega pojasnila z dne 18. 2. 2011, v katerem je najprej pojasnil, da je glede števila kandidatov prišlo do napake (da se jih je dejansko zaposlilo 15 in ne 16), v dodatnem pojasnilu z dne 11. 3. 2011 pa je navedel, da se je v času do izdaje izpodbijane odločbe zaposlil še en izbrani kandidat (to je ……….), o posredovanju dokumentacije katerega pa organ z izpodbijano odločbo ni odločal (torej je bilo do izdaje izpodbijane odločbe zaposlenih 16 in ne 15 kandidatov). Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec pritožbi prosilke v tem delu ugodil in na podlagi 2. odst. 252. čl. ZUP v zavrnilnem delu odpravil 2. točko izreka izpodbijane odločbe ter sam rešil zadevo.
Organ je Pooblaščencu dne 11. 3. 2011 posredoval fotokopijo prijave na delovno mesto za kandidata ……….., skupaj s prilogami (19 strani), pri čemer je Pooblaščenec ugotovil, da navedena prijava in priloge vsebujejo številne osebne podatke (v izogib ponavljanju se Pooblaščenec glede definicije osebnega podatka in pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov sklicuje na točko 2. obrazložitve te odločbe).
Izhajajoč iz ugotovitve, da po 1. alineji tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ niso varovani osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je Pooblaščenec zaključil, da v prijavi na delovno mesto ………….. niso varovani osebni podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za razpisano delovno mesto in ocenjevalni list kandidata. Podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za delovno mesto, so podatki o stopnji in smeri zaključene izobrazbe, znanju tujih jezikov, potrdilu o izpolnjevanju pogoja delovnih izkušenj (dolžina delovnih izkušenj in vrsta delovnih izkušenj), potrdilo o znanju dela z računalnikom, potrdilo o slovenskem državljanstvu, potrdilo sodišča, da zoper kandidata ne teče kazenski postopek in potrdilo iz kazenske evidence. Glede ostalih osebnih podatkov, ki jih vsebuje prijava imenovanega kandidata s prilogami, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za varovane osebne podatke, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da osebni podatki v tem delu tako predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil. Organ je dolžan varovane osebne podatke v teh dokumentih prekriti in prosilki omogočiti dostop do navedenih dokumentov v obliki delnega dostopa, kot to izhaja iz točke I. 1. Izreka te odločbe.
Prosilka se nadalje pritožuje tudi v zvezi z delnim dostopom do dokumentacije izbranih kandidatov, ki so pri organu že sklenili delovno razmerje (15 kandidatov), o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo (glej točko 2 izreka izpodbijane odločbe). Meni, da je organ v dokumentaciji, dostop do katere ji je sicer delno omogočil, prekril preveč podatkov, tudi podatke, ki so po njenem mnenju v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Ne strinja se z organom glede tega, da imena preteklih delodajalcev niso povezana s sklenitvijo delovnega razmerja pri organu. Delovne izkušnje izbranih kandidatov so kot pogoj za zasedbo delovnega mesta enakovredne vsem drugim pogojem, pri čemer prosilka navaja, da organ ni pojasnil, zakaj je te podatke prekril, medtem ko npr. podatkov o izobrazbi izbranih kandidatov ni prekril.
Pooblaščenec v tem delu ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, saj je ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi izčrpno pojasnil, zakaj je prekril podatke o bivših delodajalcih pri izbranih kandidatih in kdaj je prekril tudi opise del in nalog. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe (glej stran 5, prvi odstavek) tako jasno izhaja pojasnilo organa, da je v primerih, kjer že iz nazivov delovnih mest izhaja, na katerih področjih je posameznik delal in pridobival delovne izkušnje, oziroma je mogoče razbrati poznavanje področja dela, na katerih so posamezniki pridobili izkušnje, prekril podrobnejše opise nalog, znanj in veščin, ker ne gre za podatke, ki so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pooblaščenec je v tem delu sledil organu, da nazivi bivših delodajalcev niso v zvezi z delovnim razmerjem izbranih kandidatov pri organu. Podatek o bivšem delodajalcu namreč neposredno ne izkazuje dejstva, da izbrani kandidat izpolnjuje pogoj zahtevanih delovnih izkušenj za zasedbo delovnega mesta, ker se kot pogoj ne zahtevajo delovne izkušnje pri določenem delodajalcu, ampak gre za pogoj glede vrste in časa opravljanja določenega dela. Podatek o slednjem pa je razviden iz naziva delovnega mesta, na katerem je posameznik pridobival delovne izkušnje oz. kjer to ni razvidno iz naziva delovnega mesta, je organ prosilki omogočil dostop tudi do podrobnega opisa del in nalog delovnega mesta. Prav tako je podatek o dolžini delovnih izkušenj razviden iz delovnih knjižic, dostop do katerih je organ prosilki prav tako omogočil. Obenem je organ prosilki, za vsakega izmed izbranih kandidatov, ki so pri njem v času izpodbijane odločbe že sklenili delovno razmerje, omogočil tudi dostop do tabele pod tč. 5c – področje dela, iz katere je jasno razvidno, na katerem področju naj bi posamezen kandidat imel zahtevane delovne izkušnje. Pooblaščenec tako ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da ji organ ni omogočil dostopa do vseh informacij, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in ki so prosto dostopne na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. V zvezi z razlago slednje pravne podlage Pooblaščenec poudarja, da gre za izjemo od izjem, ki jo je v praksi treba razlagati restriktivno in upoštevaje načelo sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, določeno v 3. členu ZVOP-1. Ta določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ob tem gre ugotoviti, da je namen ZDIJZ (glej 2. člen) zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih njegovih osebnih podatkov, ki jih organ vodi kot upravljavec zbirk osebnih podatkov. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. V zvezi z vprašanjem, kateri osebni podatki iz prijave javnega uslužbenca na delovno mesto so neposredno povezani s sklenitvijo delovnega razmerja, je torej treba, upoštevaje načelo sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, potegniti neki mejo. Po oceni Pooblaščenca je v konkretnem primeru pravilna odločitev organa v izpodbijani odločbi, da podatki o nazivih bivših delodajalcev niso v neposredni zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja v javnem sektorju, prav tako niso v neposredni zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja podrobni opisi konkretnih del in nalog kandidata, če je vrsta in narava dela razvidna že iz naziva delovnega mesta. Pooblaščenec je tako v tem delu pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
3. O pritožbi prosilke zoper stroške dostopa
Pritožba prosilke zoper stroške postopka je utemeljena. Držijo namreč njene navedbe, da je organ na plačilo stroškov ni vnaprej opozoril, s čimer je postopal v nasprotju s 3. odstavkom 36. člena ZDIJZ, iz katerega jasno izhaja, da mora organ prosilca na plačilo stroškov vnaprej opozoriti in, če prosilec to zahteva, mu mora vnaprej sporočiti tudi višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.
Pooblaščenec poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za fotokopijo zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V 1. odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba) v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s 3. odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem ceniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Pooblaščenec ugotavlja, da ima organ na spletni strani, v katalogu informacij javnega značaja, stroškovnik sicer objavljen (glej: http://www.mnz.gov.si/si/o_ministrstvu/informacije_javnega_znacaja/katalog_mnz/), da pa prosilke ob prejemu njene zahteve za dostop do informacij javnega značaja vnaprej ni opozoril na plačilo stroškov oz. na dejstvo, da ji bo stroške dostopa zaračunal po stroškovniku. Ker organ prosilke na plačilo stroškov ni vnaprej opozoril, ta ni imela možnosti predhodno zahtevati predvidene ocene višine stroškov in vplivati na to višino (lahko bi npr. zožala zahtevo ali celo odstopila od nje, če stroškov ne bi bila pripravljena kriti). Iz drugega odstavka 34. člena ZDIJZ namreč izhaja, da organ lahko za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa prosilcu zaračuna materialne stroške, tega pa ni dolžan. Ker organ prosilke na plačilo stroškov ni vnaprej opozoril, je prosilka (upoštevaje drugi odstavek 34. člena ZDIJZ) povsem upravičeno domnevala, da ji organ stroškov ne bo zaračunal. V zvezi s tem Pooblaščenec tudi ne more slediti navedbam organa, da prosilki stroškov dejansko še ni zaračunal in da jo je v izpodbijani določbi (glej 3. točko izreka) samo opozoril na dejstvo, da bodo stroški nastali. Izpodbijana odločba namreč v 3. točki izreka povsem jasno vsebuje meritorno odločitev o stroških, in sicer o tem, da so stroški že nastali in tudi v kolikšni višini so nastali. Kot taka predstavlja meritorno odločitev o stroških, zoper katero ima prosilka pravico do pritožbe. Stališče, da je odločitev organa o stroških dostopa do informacije javnega značaja v bistvu odločitev o stroških upravnega postopka in da ima prosilec tudi zoper ta del odločbe pravico do pritožbe, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbi pod opr. št. IV U 109/2009-8 z dne 14.1. 2011, v kateri se je obenem postavilo na stališče, da se tudi glede stroškov dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP. Navedeno pomeni, da organ v izpodbijani odločbi sicer ne bi bil dolžan odločiti tudi o stroških in bi o tem vprašanju kasneje lahko izdal račun, ker pa je v izpodbijani odločbi o stroških postopka odločil meritorno, ima prosilka pravico do pritožbe tudi v tem delu izpodbijane odločbe. Organ je višino stroškov v izpodbijani odločbi namreč natančno specificiral, prav tako pa iz obrazložitve odločbe izhaja, da je izrek glede stroškov tudi obrazložen. Pooblaščenec tako ne more slediti navedbam organa, da o stroških dostopa pravzaprav še ni meritorno odločil in da bo o tem vprašanju izdal poseben račun. Organ sicer navaja, da je v izpodbijani odločbi prosilko samo seznanil »da so v postopku nastali stroški in da ji bodo le – ti zaračunani ob izdaji računa«. Ravno iz navedenega pa izhaja, da so stroški že nastali in da organ prosilke ni vnaprej opozoril, da stroški bodo nastali, kot to določa 3. odst. 36. čl. ZDIJZ.
Ker je organ postopal v nasprotju s 3. odstavkom 36. člena ZDIJZ in prosilke vnaprej na plačilo stroškov ni opozoril, od nje ne more zahtevati plačila stroškov, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec pritožbi prosilke v tem delu ugodil in odločitev organa o stroških na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil. Organ je dolžan prosilki informacije, dostop do katerih jih je omogočil po izpodbijani odločbi in o dostopu do katerih je Pooblaščenec odločil s to odločbo, posredovati brezplačno.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka