Prosilec - Upravna enota Cerknica
+ -Številka: 090-45/2011/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopijo Mape strojnih inštalacij ter Dokazilo o zanesljivosti objekta za objekt žaga. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Pooblaščenec je v pritožbene postopku ugotovil, da organ z Mapo strojnih inštalacij res ne razpolaga, razpolaga pa z Dokazilom o zanesljivosti objekta, v obliki kakršno narekuje Pravilnik o obliki in vsebini dokazila o zanesljivosti objekta. Pritožbi je bilo zato delno odobreno.
ODLOČBA
Številka: 090-45/2011/
Datum: 28. 3. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) in 1. odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi … (dalje prosilec), zoper odločbo št. 090-17/2010, z dne 25. 1. 2011 in zoper odločbo št. 090-2/2011, z dne 16. 2. 2011, obe odločbi je izdala Upravna enota Cerknica, Cesta 4. maja 24, 1380 Cerknica (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba zoper odločbo organa št. 090-17/2010, z dne 25. 1. 2011 se zavrne.
2. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 090-2/2011, z dne 16. 2. 2011 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati Dokazilo o zanesljivosti objekta št. 2-2077, za objekt žaga.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Dne 21. 12. 2010 je organ prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval, da mu organ omogoči vpogled oziroma fotokopijo Mape strojnih inštalacij, ki je sestavni del Dokazila o zanesljivosti objekta (v nadaljevanju dokazilo) št. 2-2007 za objekt žaga, investitorja in lastnika Matije Meleta, Zelše 4, 1380 Cerknica.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-17/2010, z dne 25. 1. 2011, s katero je zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta z obrazložitvijo, da zahtevani dokument ne obstaja. Organ v odločbi pojasnjuje, da stranka k vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži dokazilo, glede na določbo 89. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02, v nadaljevanju: ZGO-1). Organ je nato, na podlagi ZGO-1, izdal uporabno dovoljenje št. 351-205/2007 z dne 4. 12. 2007 za žago za razrez lesa investitorju Matiji Meletu, Zelše 4, 1380 Cerknica. Po pregledu zbirke dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga organ, je organ ugotovil, da zahtevane informacije javnega značaja ne hrani (t.i. mape strojnih inštalacij), upoštevajoč 106. ZGO-1. Po navedeni določbi je organ namreč dolžan hraniti le vodilno mapo dokazila o zanesljivosti objekta in vodilno mapo projekta izvedenih del, na podlagi katerega je izdal uporabno dovoljenje. Prosilcu je organ, v skladu z določbo 82. člena ZUP, omogočil vpogled v upravno zadevo izdaje uporabnega dovoljenja za žago za razrez lesa dne 21. 6. 2010 in 9. 12. 2010. Ker organ z dokumentom, ki je predmet zahteve, ne razpolaga oziroma ga ne hrani, zahtevi prosilca ne more ugoditi.
Prosilec je 31. 1. 2011 vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-17/2010, v kateri navaja, da se organ nepravilno sklicuje na ZGO-1. Pravilnik o obliki in vsebini dokazila o zanesljivosti objekta (Ur. l. RS, št.: 55/2008, v nadaljevanju: novejši pravilnik) namreč določa obliko in podrobnejšo vsebino dokazila, ki ga je treba priložiti zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja. 1. odstavek 3. člena določa, da dokazilo obsega vodilno mapo in mapo s prilogami, 2. odstavek pa določa, da vodilno mapo, med drugim, sestavljajo izjava o zanesljivosti objekta in tabelarično kazalo dokazil oziroma, da mora biti vodilna mapa izdelana z obliko in mora imeti vsebino, ki je določena v Prilogi 1 (Osnovni podatki o dokazilu) novejšega pravilnika. V tabelaričnem kazalu vsebin Priloge 1 novejšega pravilnika morajo biti pod IV. točko navedena strojno inštalacijska dela z napotilom na tabelarični seznam posameznih dokazil (končna poročila, dokazila, priloge) z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami. V tabelaričnem kazalu vsebin Priloge 1 novejšega pravilnika morajo biti pod VIII. točko opredeljene tudi ostale izvedene meritve in pregledi z napotilom na tabelarični seznam ostalih posameznih dokazil o preizkusih instalacij, priključkov in naprav, prevzemih izvršenih del itd., tudi rezultati prvih meritev obratovalnega monitoringa v primeru poskusnega obratovanja, z oštevilčenjem, kot sledijo v mapi s prilogami. Prosilec dodatno navaja, da bi moralo Kazalo vsebine vodilne mape v razdelku Mape strojnih inštalacij vsebovati navedbo končnega poročila in tabelaričnega seznama posameznih dokazil, česar pa ne vsebuje, kar je ugotovil dne 9. 12. 2010, ko je vpogledal v razpoložljivo predmetno dokumentacijo pri organu. Prosilec navaja dejstvo, da je bilo uporabno dovoljenje za obravnavani objekt izdano 4. 12.2007, zaradi česar je bilo treba predložiti komisiji za tehnični pregled dokazilo, ki ga določa Pravilnik o obliki in vsebini dokazila o zanesljivosti objekta iz leta 2003 (Ur. l. RS, št.: 91/2003, v nadaljevanju: pravilnik). 1. odstavek 2. člena pravilnika med drugim določa, da je dokazilo elaborat, s katerim se dokazuje, da bo objekt pri uporabi in vzdrževanju kot celota izpolnjeval tiste bistvene zahteve (zaščite okolice, zaščite pred hrupom…), ki so zanj predpisane. 2. odstavek istega člena določa, da dokazilo obsega naslovno stran z osnovnimi podatki, drugo stran s podatki o objektu, tretjo stran z izjavo o zanesljivosti objekta, dokazne strani s kazali vsebine in priloge. 1. odstavek 3. člena pravilnika določa, da morajo biti naslovna stran, druga in tretja stran ter dokazne strani dokazila izdelane z obliko in morajo imeti vsebino, ki je določena s Prilogo (dokazilo) pravilnika, 2. odstavek pa določa, da priloge obsegajo listine, kot so potrdila, ocene, certifikati, komisijski zapisniki in druga dokazila o kvaliteti vgrajenih inštalacij, tehnoloških naprav in opreme, o pregledu in merjenju drugih inštalacij in preizkusu njihovega pravilnega delovanja, o upoštevanju predpisov s področja varstva okolja, zdravstvene varnosti itd.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom št. 092-32/2011/2, z dne 2. 2. 2011.
Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 090-17/2010, z dne 15. 2. 201, ter celotno dokumentacijo, s katero organ razpolaga in se nanaša na zahtevo prosilca, odstopil Pooblaščencu in ob tem pojasnil, da hrambo dokazila, poleg določbe 106. člena ZGO-1, ureja tudi pravilnik. Organ navaja, da je v času izdaje uporabnega dovoljenja veljal pravilnik iz leta 2003, po katerem je veljalo, da upravni organ, ki je izdal uporabno dovoljenje, trajno hrani samo naslovno stran, ter drugo in tretjo stran dokazila. Organ je določbe pravilnika upošteval, zato razpolaga samo z naslovno stranjo, ter drugo in tretjo stranjo dokazila. V hranjeno dokazilo je organ že omogočil vpogled prosilcu dne 9. 12. 2010.
Prosilec je dne 1. 2. 2011 na organ ponovno naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je zahteval fotokopijo Dokazila o zanesljivosti objekta št. 2-2007 za objekt žaga, investitorja in lastnika Matije Meleta, Zelše 4, 1380 Cerknica, v taki obliki in vsebini, kot ga je potrebno predložiti komisiji za tehnični pregled na dan tehničnega pregleda, kot to določa pravilnik.
Organ je dne 16. 2. 2011 izdal zavrnilno odločbo št. 090-2/2011, v kateri se ponovno sklicuje na določbe ZGO-1 ter na določbe pravilnika, ter navaja, da dokazila, kot je bil predložen komisiji za tehnični pregled, glede na zgoraj navedene določbe, ne hrani. Organ na podlagi pravilnika razpolaga le z naslovno stranjo, ter z drugo in tretjo stranjo dokazila.
Prosilec je 1. 3. 2011 vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-2/2011, z dne 16. 2. 2011 v kateri se sklicuje na pravilnik, ki določa, da je dokazilo elaborat, s katerim se dokazuje, da bo objekt, ki je predmet tehničnega pregleda, pri uporabi in vzdrževanju kot celota izpolnjeval tiste bistvene zahteve s področja mehanske odpornosti in stabilnosti, varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite ter zaščite okolice, varnosti pri uporabi, zaščite pred hrupom, varčevanja z energijo in ohranjanja toplote, ki so zanj predpisane z gradbenimi predpisi, tehničnimi specifikacijami oziroma tehničnimi smernicami, v primeru objekta v javni rabi pa tudi zahteve s področja zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb. 2. odstavek 2. člena pravilnika določa obseg dokazila, in sicer: naslovno stran z osnovnimi podatki, drugo stran s podatki o objektu, tretjo stran z izjavo o zanesljivosti objekta, dokazne strani s kazali vsebine in priloge. 2. odstavek 3. člena pravilnika, med drugim, določa, da priloge obsegajo listine, kot so potrdila, ocene, certifikati, komisijski zapisniki in druga dokazila o kvaliteti vgrajenih tehnoloških naprav in opreme, o pregledu in merjenju inštalacij in preizkusu njihovega pravilnega delovanja, o upoštevanju predpisov s področja varstva okolja itd. 2. odstavek 4. člena pravilnika določa, da upravni organ, ki je izdal uporabno dovoljenje, trajno hrani samo naslovno stran ter drugo in tretjo stran dokazila. Prosilec se ponovno sklicuje na 106. člen ZGO-1, ki določa, da mora pristojni upravni organ hraniti vodilno mapo dokazila deset let po njegovi izdaji, ter navaja, da pravilnik, ob izdaji uporabnega dovoljenja, ni delil dokazila na dva dela (vodilna mapa in mapa s prilogami) temveč ga je določal kot enovit elaborat. Organ je po njegovem mnenju dolžan hraniti elaborat o zanesljivosti do leta 2017, naslovno stran ter drugo in tretjo stran dokazila pa trajno.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom št. 092-50/2011/2, z dne 2. 3. 2011.
Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 090-2/2010, z dne 4. 3. 2011 odstopil Pooblaščencu.
Dne 11. 3. 2011 je Pooblaščenec od organa prejel dopis, v katerem organ podaja dodatna pojasnila glede izdaje gradbenega dovoljenja za žago za razrez lesa investitorju g. Meletu. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je, po navedbah organa, sodeloval tudi prosilec in h gradbenemu dovoljenju podal soglasje. Tako gradbeno dovoljenje, kot uporabno dovoljenje za žago sta že pravnomočni. Zahtevi za pridobitev uporabnega dovoljenja mora investitor priložiti dokumentacijo v skladu z 89. členom ZGO-1. Če je predložena dokumentacija v skladu z zahtevami ZGO-1, Pravilnikom o projektni dokumentaciji, Pravilnikom in je objekt zgrajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, se izda uporabno dovoljenje. Po izdaji uporabnega dovoljenja organ hrani le vodilno mapo dokazila o zanesljivosti objekta in vodilno mapo projekta izvedenih del po 106. členu ZGO-1 (nanaša se le na hrambo projektne dokumentacije) in po 4. členu pravilnika. Organ pojasni, da hrani le manjši del projektne dokumentacije (tisti del, ki je po predpisih obvezen), saj so prostori arhiva pri organu polni hranjenega gradiva in se že soočajo s prostorskimi težavami. Projektne dokumentacije so po navedbah organa velikokrat zelo obsežno gradivo, zato je zakonodajalec predpisal hrambo projektne dokumentacije prav v materialnem predpisu ZGO-1 in v podzakonskem aktu. Glede celotne dokumentacije, ki se, poleg dokazila, nahaja v spisu organa, organ pojasni, da ta ne spada pod projektno dokumentacijo. Kaj spada pod projektno dokumentacijo, določata Pravilnik o projektni dokumentaciji in Pravilnik. V hranjeno dokazilo o zanesljivosti objektov je, po navedbah organa, prosilec že vpogledal dne 4. 6. 2010 in dne 9. 12. 2010, ko mu je organ tudi omogočil dostop do fotokopij iz upravne zadeve izdaje gradbenega dovoljenja za žago - fotokopiranih 10 dokumentov - in do fotokopij iz upravne zadeve izdaje uporabnega dovoljenja - fotokopiranih 19 dokumentov. Omogočen mu je bil vpogled v celotno dokumentacijo izdaje gradbenega dovoljenja in izdaje uporabnega dovoljenja. Med fotokopijami, ki jih je prejel prosilec, ni bilo dokazila o zanesljivosti objekta, v obliki, v kakršni jo hrani organ.
Pritožba zoper odločbo, št. 090-17/2010 z dne 25. 1. 2011, ni utemeljena
Pritožba zoper odločbo, št. 090-2/2011 z dne 16. 2. 2011, je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi 2. odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Organ je v konkretni zadevi dostop do informacije zavrnil, saj po njegovem mnenju niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ker zahtevane informacije ne obstajajo. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zahtevi in pritožbi prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga oz. ali zahtevani dokumenti pri organu obstajajo.
2. 1. Delovno področje organa,
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, saj je prosilec zahteval seznanitev z dokumenti, ki so nastali v okviru postopka za izdajo uporabnega dovoljenja. Uporabno dovoljenje izdaja organ na podlagi ZGO-1, Pravilnika o projektni dokumentaciji ter na podlagi Pravilnika.
2.2. Ali organ razpolaga z informacijo in ali se ta nahaja v materializirani obliki?
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je treba najprej ugotoviti, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, ustreza navedenemu.
V času izdaje konkretnega uporabnega dovoljenja je veljal pravilnik, ki določa obliko in vsebino dokazila o zanesljivosti objekta, ki ga je treba predložiti komisiji za tehnični pregled na dan tehničnega pregleda. 2. člen pravilnika določa, da mora dokazilo obsegati sledeče:
- naslovno stran z osnovnimi podatki,
- drugo stran s podatki o objektu,
- tretjo stran z izjavo o zanesljivosti objekta,
- dokazne strani s kazali vsebine in
- priloge (potrdila, ocene, certifikati, izjave ipd.).
Pooblaščenec je ob pregledu celotne dokumentacije ugotovil, da organ, upoštevajoč pravilnik, razpolaga z dokazilom (dokazilo o zanesljivosti objekta št. 2-2007), in sicer z naslovno stranjo, drugo stranjo s podatki o objektu, s tretjo stranjo z izjavo o zanesljivosti objekta, povzetkom kazala vsebine dokazila, kazalom vsebine vodilne mape ter z naslovnimi stranmi Mape gradbenih del, Mape strojnih del, Mape elektroinstalacijskih del, brez prilog. Navedeno pomeni, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da ta dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zaradi česar je treba ugotoviti, da je organ v zavrnilni odločbi št. 090-2/2011, z dne 16. 2. 2011 napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca zoper odločbo, št. 090-2/2011 z dne 16. 2. 2011, ugodil ter odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju (glej tč. 3.1.2 te obrazložitve).
Pravilnik, ki je veljal v času izdaje konkretnega uporabnega dovoljenja (tj. leta 2007), v 4. členu določa, da mora upravni organ, ki je izdal uporabno dovoljenje, trajno hraniti le naslovno stran ter drugo in tretjo stran dokazila. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da dejstvo, da je bil ta pravilnik kasneje spremenjen z novim pravilnikom (in sicer leta 2008), ne vpliva na dolžnost organa, da bi dokumentacijo, s katero ne razpolaga več, znova pridobil. Organ je v dopisu z dne 11. 3. 2011 obširno pojasnil, da po izdaji uporabnega dovoljenja hrani le tisti del projektne dokumentacije, ki je po predpisih obvezen. Preostali del dokumentacije, ki je sestavni del dokazila, se vrne investitorju. Tako je organ ravnal tudi v konkretnem primeru. Pooblaščenec je po pregledu dokumentacije, ki se nahaja v spisu št. 351-205/2007, ugotovil, da organ z Mapo strojnih inštalacij, ki jo je prosilec zahteval z zahtevo z dne 21. 12. 2011, ne razpolaga.
Kot je organ pravilno navedel v izpodbijani odločbi, iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z Mapo strojnih inštalacij. Prepričanje Pooblaščenca utrjuje zlasti dejstvo, da je organ skladno s pravilnikom dolžan trajno hraniti le naslovno stran ter drugo in tretjo stran dokazila.
Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ni posumil, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z Mapo strojnih inštalacij ne razpolaga. Zato Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na Mapo strojnih inštalacij, ni mogoče ugoditi, ker organ z njo ne razpolaga, zato je bil postopek pred izdajo odločbe št. 090-17/2010, z dne 25. 1. 2011 pravilen, pritožba prosilca pa je neutemeljena.
3. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog, zaradi katerega sme organ v celoti ali delno zavrniti zahtevo prosilca, je ugotovitev, da podatki v zahtevanih dokumentih predstavljajo katerokoli izmed izjem, ki so taksativno določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3.1. Varovani osebni podatki kot izjema od dostopa do informacij javnega značaja
3.1.1. Splošno
Skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec ugotavljal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1.
3.1.2. Presoja obstoja izjeme varstva osebnih podatkov v konkretnem primeru
V dokazilu št. 2-2007 se sicer pojavljajo osebni podatki (imena in priimki), glede katerih pa je Pooblaščenec ugotovil, da ne sodijo v kategorijo t.i. varovanih osebnih podatkov po ZVOP-1. Dokazilo št. 2-2007 vsebuje ime in priimek samostojnega podjetnika posameznika, ime in priimek osebe, pooblaščene za zastopanje družbe z omejeno odgovornostjo, ter ime, priimek in naslov posameznika, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v zvezi z opravljanjem dejavnosti). V skladu s splošno prakso niso varovani tisti osebni podatki, ki jih kot javne podatke opredeljuje že sam pravni red. Zakonodaja s področja gospodarskega prava v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne podatke ustanoviteljev, družbenikov ter zastopnikov gospodarskih družb ter s.p.-jev. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. 4. člen Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; ZSReg) tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. Temeljno načelo javnosti registrskega prava je nadalje izpeljano v 7. členu ZSReg, ki v 1. odstavku določa, da je sodni register javna knjiga. Javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register. Prav tako se zagotavlja javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predložene sodnemu registru (3. odstavek 7. člena ZSReg). Iz povzetih določb ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1. Navedeni podatki torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Navedeno pojasnjuje, da je razkritje imena in priimka samostojnega podjetnika posameznika in osebe, pooblaščene za zastopanje družbe z omejeno odgovornostjo, dopustno, saj ZVOP-1 njihovega razkritja ne prepoveduje (za razkritje namreč obstaja zakonska podlaga); brisanje teh osebnih podatkov na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ torej ni potrebno. Povsem enako velja za ime, priimek in naslov investitorja. Podatki v dokazilu št. 2-2007 o poslovnem subjektu, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so ravno tako javno dostopni preko sodnega registra, zaradi česar ne sodijo med varovane osebne podatke.
Dokazilo št. 2-2007 vsebuje tudi ime in priimek ter izobrazbo dveh pooblaščenih inženirjev, ki sta v tem dokumentu navedena kot odgovorni vodja projekta in nadzornik. Na podlagi 2. odstavka 123. člena ZGO-1 sprejet Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 123/2003, s spremembami in dopolnitvami) v 32. členu določa, da je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodi Inženirska zbornica Slovenije in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Navedeni osebni podatki pooblaščenih inženirjev tako niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije za gradbene, strojne in elektroinženirje, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. Pooblaščenec je preveril, ali so podatki za pooblaščena inženirja, ki sta navedena v zahtevanem dokumentu, vpisani v imeniku pooblaščenih inženirjev na spletnem naslovu http://www.izs.si/imeniki-in-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da so ime, priimek in izobrazba obeh pooblaščenih inženirjev javno dostopni na navedeni spletni strani. Ker sta v konkretnem primeru oba pooblaščena inženirja navedena v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih imata v skladu z določbami ZGO-1, ti podatki niso izjema od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma povedano drugače ime, priimek in izobrazba pooblaščenih inženirjev so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja.
4. Sklepno
Glede prve točke izreka te odločbe je Pooblaščenec ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-17/2010, z dne 25. 1. 2011 kot neutemeljeno zavrnil.
Ker je organ napačno ugotovil dejansko stanje, je Pooblaščenec njegovo odločbo št. 090-2/2011, z dne 16. 2. 2011, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil in sam rešil zadevo. V postopku je Pooblaščenec namreč ugotovil, da informacija, o kateri je organ odločil z odločbo št. 090-2/2011, z dne 16. 2. 2011, izpolnjuje vse pogoje po ZDIJZ za informacijo javnega značaja in ni podana nobena izjema od prostega dostopa, zato je odločil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka