Prosilec - Osnovna šola Sostro
+ -Številka: 090-44/2011/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval posredovanje dopisov staršev in sosedov, na katere se predsednik Sveta šole sklicuje v svojem dopisu. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dopisi obstajajo ter da vsebujejo večje število osebnih podatkov fizičnih oseb. Ker je Pooblaščenec nadalje presodil, da je v konkretnem primeru možna uporaba instituta delnega dostopa, je prvostopenjskemu organu naložil, naj na dopisih prekrije določene osebne podatke in zahtevane dokumente posreduje prosilcu.
ODLOČBA
Številka: 090-44/2011/
Datum: 31. 3. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, pooblastilo za odločanje št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi... (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Osnovne šole Sostro, Cesta II. grupe odredov 47, 1261 Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju organ), št. 021-61/2011, z dne 14. 2. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 021-61/2011 z dne 14. 2. 2011 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku desetih (10) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- dopis staršev otrok OŠ Janče z dne 29. 9. 2009, pri čemer je organ dolžan izbrisati:
- v 1. vrstici besedila priimek fizične osebe,
- v 9. vrstici besedila priimek fizične osebe,
- v prilogi dopisa imena in priimke ter podpise staršev učencev.
- dopis staršev otrok OŠ Sostro - Podružnična šola Janče z dne 2. 9. 2009, pri čemer je organ dolžan izbrisati:
- na 1. strani dokumenta, v 1. odstavku besedila, 1. in 2. vrstico,
- na 1. strani dokumenta, v 3. odstavku besedila, v 1. vrstici, ime in priimek fizične osebe,
- na 1. strani dokumenta, v 3. odstavku besedila, v 4. in 5. vrstici, besedilo, ki je v oklepaju,
- na 2. strani dokumenta, v 2. odstavku besedila, v 1., 2. in 3. vrstici besedilo, ki se začne po besedah »sadjarskih spretnosti« in se konča pred besedami »Imajo sadjarski krožek«.
- na 2. strani dokumenta, v 2. odstavku besedila, zadnja dva stavka v tem odstavku, za besedo »udeležujemo«,
- na 2. strani dokumenta, celoten 5. odstavek besedila, ki se začne z besedo »Šolsko«,
- na 2. strani dokumenta, v 7. odstavku besedila, v 1. vrstici, priimek fizične osebe,
- na 2. strani dokumenta, v 7. odstavku besedila, četrto (zadnjo) vrstico,
- v prilogi dokumenta imena in priimke ter podpise staršev.
- dopis fizične osebe z dne 20. 9. 2009, pri čemer je organ dolžan izbrisati:
- v zgornjem levem kotu ime, priimek ter naslov fizične osebe,
- 1. in 2. odstavek besedila dopisa v celoti,
- desno spodaj ime in priimek ter podpis fizične osebe.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 24. 6. 2010 na organ naslovil zahtevo, v kateri je od organa zahteval posredovanje dopisov staršev in sosedov, na katere se predsednik Sveta šole g. Tomaž Božič Nosan sklicuje v dopisu št. 417-2/2009 z dne 6. 10. 2009. Prosilec navaja…. V omenjenem dopisu, ki je bil naslovljen na prosilca, je med drugim navedeno, da Svet šole prosilcu prepoveduje sklicevanje na starše in sosede, ki niso navedeni poimensko v njegovih pritožbah, saj so starši in sosedje poslali na Svet šole dopise s podpisi, s katerimi zanikajo navedbe prosilca.
Organ je dne 14. 2. 2011 izdal odločbo št. 021-61/2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je zavrnil posredovanje dopisov staršev in sosedov, ker se osebni podatki v dopisih tako prepletajo, da jih ni mogoče prekriti. Prav tako ni mogoč delni dostop, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, ker ni mogoče izločiti delnih podatkov, ker so v dopisu tako prepleteni.
Zoper predmetno odločbo je prosilec dne 2. 2. 2011 vložil pritožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilec je v pritožbi navedel, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, argumentacija prvostopenjskega organa pa v celoti neutemeljena. Prvostopenjski organ ne zanika, da gre v obravnavanem primeru za informacijo javnega značaja, pač pa zatrjuje, da zaprošenih informacij prosilcu ni mogoče posredovati v takšni obliki, da ne bi bila kršena zakonodaja o varstvu osebnih podatkov. Prosilec ni zahteval dostopa do osebnih podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Če je organ ocenil, da zaprošene listine takšne podatke vsebujejo, pa bi seveda moral takšne podatke prekriti, kar je nezahtevno tehnično opravilo. ZDIJZ v 6. členu ne določa izjeme oz. primera za zavrnitev zahtevanega dostopa v smislu »prepletenosti osebnih podatkov«. Za prosilca pa je že v osnovi sporno vprašanje, ali gre v obravnavanem primeru sploh za osebne podatke v smislu izjeme po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ. V zvezi s tem namreč odločba ne vsebuje nikakršnih konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali ni argumentacija prvostopenjskega organa že v samem izhodišču popolnoma nepravilna.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 7. 3. 2011.
Ker organ Pooblaščencu ni posredoval dopisa, ki ga v svoji zahtevi omenja prosilec, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-44/2011/2 z dne 9. 3. 2011 pozval, naj mu pošlje predmetni dopis. Pooblaščenec je zahtevan dokument prejel dne 10. 3. 2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Prosilec je v svoji zahtevi z dne 24. 6. 2010 izrecno zahteval, naj mu organ posreduje dopise staršev in sosedov, na katere se v dopisu št. 417-2/2009, z dne 6. 10. 2009, sklicuje predsednik sveta šole g. Tomaž Božič Nosan. Pooblaščenec je od organa pridobil predmetni dopis z dne 6. 10. 2009 ter ugotovil, da je bil dopis naslovljen na prosilca, v njem pa mu je bila posredovana vsebina sklepov, ki jih je svet OŠ Sostro sprejel na 4. seji z dne 1. 10. 2009, ko je obravnaval prosilčeve pritožbe. Med drugim je tako v 2. točki predmetnega dopisa navedeno, da mu organ »prepoveduje sklicevanje na starše in sosede, ki niso navedeni poimensko v njegovih pritožbah, saj so starši in sosedi poslali na svet šole dopise s podpisi, s katerimi zanikajo navedbe gospoda Možine«.
Organ je Pooblaščencu posredoval vso dokumentacijo, ki se nanaša na prosilčeve pritožbe, Pooblaščenec pa je po temeljitem pregledu dokumentacije ugotovil, da konkretni prosilčevi zahtevi ustrezajo trije dokumenti, in sicer:
- dopis staršev otrok OŠ Janče z dne 29. 9. 2009,
- dopis staršev otrok OŠ Sostro - Podružnična šola Janče z dne 2. 9. 2009 in
- dopis fizične osebe z dne 20. 9. 2009.
Pooblaščenec je nadalje ugotavljal, ali zahtevani dopisi izpolnjujejo zgoraj navedene kriterije za informacijo javnega značaja, pri čemer ni dvoma, da se zahtevani dokumenti nahajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu.
Pooblaščenec je v nadaljevanju preveril, ali gre v konkretni zadevi za takšne informacije, ki izhajajo iz delovnega področja organa. Organ mora namreč informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa, pri tem pa ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
V konkretnem primeru gre za dopise, ki so jih starši otrok ter sosedi naslovili na svet OŠ Sostro. Pravna podlaga za delovanje sveta je določena v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/2007-UPB5, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOFVI), ki svet na splošno opredeljuje kot enega izmed organov javnih vrtcev in šol (poleg ravnatelja, direktorja, kolegija, drugih strokovnih organov in sveta staršev). Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev (1. odst. 46. člena ZOFVI). Pristojnosti sveta nadalje ureja 48. člen ZOFVI, ki v 1. odstavku določa, da svet imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole, sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole oziroma vrtca, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Iz dopisa predsednika sveta šole g. Nosana z dne 6. 10. 2009, jasno izhaja, da so bile prosilčeve pritožbe s strani sveta obravnavane na sejah sveta. V zvezi s prosilčevo zadevo pa je bilo s strani sveta (tudi na podlagi dopisov staršev in sosedov) na seji z dne 1. 10. 2009 sprejetih več sklepov. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ dokumente, ki jih zahteva prosilec, pridobil od tretjih oseb, vendar pa dokumenti nedvomno spadajo v delovno področje organa, saj so bili predmetni dokumenti obravnavani na seji sveta šole, kot enem izmed organov šole, navezujejo pa se na prosilčeve pritožbe glede domnevnih nepravilnosti pri delovanju šole, na katere je v večih dopisih, naslovljenih tako na šolo, kot tudi na druge državne organe, opozarjal prosilec.
Zahtevani dokumenti tako po ugotovitvah Pooblaščenca izpolnjujejo vse kriterije, ki jih za obstoj informacije javnega značaja, določa ZDIJZ.
3. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed, v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, določenih izjem od prostega dostopa. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju glede zahtevanih dokumentov, preverjal obstoj zatrjevane izjeme.
ZDIJZ v 3. točki 6. člena napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, za javni sektor opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika, možnost le-te pa mora biti v javnem sektorju določena z zakonom.
Po natančnem pregledu zahtevane dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da se v vseh treh dokumentih nahajajo osebni podatki fizičnih oseb, in sicer njihova imena ter priimki, v dokumentih pa se nahajajo tudi opisi različnih dogodkov, v zvezi s katerimi bi bili lahko posamezniki, upoštevaje naravo te zadeve, razmeroma enostavno določljivi. Pri tem je treba opozoriti, da v skladu z 2. točko 6. člena ZVOP-1 posameznik ni le določena, ampak tudi določljiva fizična oseba. Glede na to, da za posredovanje osebnih podatkov javnosti v konkretnem primeru ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, je Pooblaščenec ugotovil, da gre za t.i. varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da se na določenih mestih v dokumentih pojavljajo tudi osebni podatki delavcev šole. Ob tem je treba opozoriti, da ZDIJZ v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ ureja t.i. »izjemo od izjem«, ki določa, da se ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (kjer so taksativno naštete izjeme od prostega dostopa), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila določata drugače. Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da imena in priimki delavcev šole, ki so navedeni na predmetnem dokumentu, oz. opisi dogodkov, na podlagi katerih bi bili delavci šole določljivi, v konkretnem primeru, zaradi določila 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne sodijo v kategorijo t.i. varovanih osebnih podatkov in so na tej podlagi prosto dostopne informacije javnega značaja.
Ob tem Pooblaščenec ne more mimo dejstva, da se v dokumentih pojavljajo tudi osebni podatki prosilca samega, vendar pa so tudi njegovi podatki varovani z izjemo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj za njihovo posredovanje ni ustrezne pravne podlage. V tej zvezi Pooblaščenec pojasnjuje, da v tem postopku odloča o dostopu do informacij javnega značaja. V primeru, ko prvostopenjski organ in Pooblaščenec odločata po določbah ZDIJZ, morata namreč, kot že rečeno, upoštevati t.i. erga omnes učinek dostopa, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba, ki ni prosilec v konkretnem postopku, zahtevala dostop do istih dokumentov, bi moral organ dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, čigar osebni podatki se na dokumentih (med drugimi) nahajajo.
4. Delni dostop do zahtevanih informacij javnega značaja
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali je v konkretnem primeru možna uporaba instituta delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v katerem je določeno, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Bistvenega pomena je predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca seznani z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tako tehnični kot tudi vsebinski vidik.
Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da je delni dostop do zahtevanih dokumentov sicer možen, vendar gre v določenih delih posameznih dokumentov (predvsem pri opisih različnih dogodkov, življenjskih situacij) za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi razkritje teh delov dokumenta, lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznikov. V obravnavanem primeru je Pooblaščenec namreč ugotovil, da bi bila omogočena prepoznavnost in določljivost posameznikov že iz samih opisov dogodkov, ki so vsebovani v dokumentih, zato je odločil, da je potrebno v posameznih dokumentih prikriti tudi celotne odstavke besedila.
Pooblaščenec je v skladu z vsem navedenim odločil, da se delni dostop do zahtevanih dokumentov dovoli, prvostopenjski organ pa mora izvesti delni dostop na v nadaljevanju opisan način.
V dokumentu »dopis staršev otrok OŠ Janče z dne 29. 9. 2009« je organ dolžan izbrisati:
- v 1. vrstici besedila priimek fizične osebe,
- v 9. vrstici besedila priimek fizične osebe,
- v prilogi dopisa imena in priimke ter podpise staršev učencev.
V dokumentu »dopis staršev otrok OŠ Sostro - Podružnična šola Janče z dne 2. 9. 2009« je organ dolžan izbrisati:
- na 1. strani dokumenta, v 1. odstavku besedila, 1. in 2. vrstico
- na 1. strani dokumenta, v 3. odstavku besedila, v 1. vrstici, ime in priimek fizične osebe,
- na 1. strani dokumenta, v 3. odstavku besedila, v 4. in 5. vrstici, besedilo, ki je v oklepaju,
- na 2. strani dokumenta, v 2. odstavku besedila, v 1., 2. in 3. vrstici besedilo, ki se začne po besedah »sadjarskih spretnosti« in se konča pred besedami »Imajo sadjarski krožek«.
- na 2. strani dokumenta, v 2. odstavku besedila, zadnja dva stavka v odstavku, za besedo »udeležujemo«,
- na 2. strani dokumenta, celoten 5. odstavek besedila, ki se začne z besedo »Šolsko«,
- na 2. strani dokumenta, v 7. odstavku besedila, v 1. vrstici, priimek fizične osebe,
- na 2. strani dokumenta, v 7. odstavku besedila, 4. (zadnjo) vrstico,
- v prilogi dokumenta imena in priimke ter podpise staršev.
V dokumentu »dopis fizične osebe z dne 20. 9. 2009« je organ dolžan izbrisati:
- v zgornjem levem kotu ime, priimek ter naslov fizične osebe,
- 1. in 2. odstavek besedila dopisa v celoti,
- desno spodaj ime in priimek ter podpis fizične osebe.
5. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga in so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilcu posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov (dopis staršev otrok OŠ Janče z dne 29. 9. 2009, dopis staršev otrok OŠ Sostro - Podružnična šola Janče z dne 2. 9. 2009 in dopis fizične osebe z dne 20. 9. 2009) in pri tem izvesti delni dostop do dokumentov na način, kot je opisan v izreku te odločbe. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne, ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokument v tem delu predstavlja izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (varovani osebni podatki).
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Kristina kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke