Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-42/2011/5
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK
Prosilka je od organa zahtevala vpogled v odločbe Sektorja za mednarodno zaščito, v primerih, ko je prosilec zatrjeval preganjanje na podlagi spolne usmerjenosti, brez osebnih podatkov prosilcev. Poleg tega je zahtevala statistične podatke o tem, koliko LGBTI (lezbijke, homoseksualci, biseksualci, transvestiti ali interseksualci) prosilcev je za zaščito zaprosilo v Sloveniji vsaj v zadnjih parih letih. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, saj naj bi bili posamezniki, na katere se zahtevane odločbe nanašajo, zaradi majhnega števila zadev določljivi. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, saj se organ ni vsebinsko opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov, ampak je zahtevo prosilke pavšalno zavrnil, na podlagi formulacije njenega zahtevka. Pooblaščenec je odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ je opozoril, da mora presojati vsak zahtevani dokument posebej z vidika »erga omnes« in se opredeliti do možnosti uporabe instituta delnega dostopa.
ODLOČBA
Številka: 090-42/2011/5
Datum: 3. 5. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljevanju: organ), št. 071-566/2011/2 (1232-03) z dne 18. 1. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi. Izpodbijana odločba št. 071-566/2011/2 (1232-03) z dne 18. 1. 2011 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke z dne 23. 12. 2010 odločiti najpozneje v 30 dneh od vročitve te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 23. 12. 2010 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala vpogled v odločbe Sektorja za mednarodno zaščito, v primerih, ko je prosilec zatrjeval preganjanje na podlagi spolne usmerjenosti, brez osebnih podatkov prosilcev. Poleg tega je zahtevala statistične podatke o tem, koliko LGBTI (lezbijke, homoseksualci, biseksualci, transvestiti ali interseksualci) prosilcev je za zaščito zaprosilo v Sloveniji vsaj v zadnjih parih letih.
Organ je 18. 1. 2011 izdal odločbo št. 071-566/2011/2 (1232-03), s katero je zahtevo prosilke z dne 23. 12. 2010 zavrnil. Organ je navedel, da se zahteva nanaša na informacijo, ki izvira iz njegovega delovnega področja in da razpolaga z zahtevanimi podatki. Organ je sicer na podlagi vpogleda v dokumentacijo posameznih upravnih zadev priznanja mednarodne zaščite ugotovil, da so za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji od leta 2005 zaprosile 4 osebe, ki so zatrjevale ogroženost v izvorni državi na podlagi svoje spolne usmerjenosti. Organ je navedel, da bi zaradi majhnega števila prošenj za mednarodno zaščito zaradi spolne usmerjenosti prosilca, bilo z uporabo posredovanih informacij mogoče določiti prosilca na podlagi njegove spolne usmerjenosti. Organ je nadalje navedel, da zahtevani podatki spadajo med izjeme od informacij javnega značaja, saj zaradi svoje občutljivosti nedvomno sodijo med osebne podatke, katerih posredovanje in nadaljnja uporaba bi pomenila kršitev varstva osebnih podatkov, ki so v postopkih priznanja mednarodne zaščite še posebej skrbno varovani (pri čemer je organ navajal določbe 3. in 24. točke 3. člena ter 130. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 111/07, 111/08-odl. US, 58/09 in 99(10; v nadaljevanju: ZMZ). Organ je zahtevo prosilke sklicujoč se na 3 točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil.
Pooblaščenec je dne 4. 3. 2011 od organa prejel dopis št. 071-566/2011/4 (1232-03) z dne 28. 2. 2011, s katerim mu je organ odstopil pritožbo prosilke zoper odločbo organa št. 071-566/2011/2 (1232-03) z dne 18. 1. 2011. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba.
Prosilka je v pritožbi navedla, da je organ pri izdaji odločbe napačno presodil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo ter neupravičeno zavrnil njeno zahtevo. Prosilka se ne strinja z obrazložitvijo organa, da bi bilo zaradi majhnega števila izdanih odločb v zadevah priznanja mednarodne zaščite zaradi spolne usmerjenosti, mogoče določiti posameznika. Navaja, da je zahtevala vpogled v anonimizirane odločbe, iz katerih torej ne bi bilo razvidno ime prosilca, rojstni datum in kraj ter izvorna država. Meni, da osebe ne bi mogla določiti iz podatka, da je oseba X iz države Y homoseksualec. Prosilka nadalje navaja, da v Sloveniji vsako leto zaprosi za mednarodno zaščito več kot 200 prosilcev in da naj bi po podatkih UNHCR od leta 2005 do leta 2010 za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo več kot 3000 prosilcev. Prosilka je navedla tudi, da je ob pregledu slovenske sodne prakse, ki je javno dostopna na spletnem portalu www.sodisce.si odkrila, da sta dva od štirih primerov že pravnomočno zaključena, pri čemer so sodbe sodišč objavljene na spletni strani in javno dostopne.
Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-131/2010/3 z dne 7. 3. 2011 pozval, naj mu posreduje celotno dokumentacijo iz zadevnega spisa, skupaj s celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilke, zlasti pa:
- dokumentacijo, ki jo je prosilka zahtevala, v izvirniku, to je brez prekritih podatkov,
- morebitno drugo dokumentacijo v zvezi s postopkom.
Organ je z dopisom št. 071-566/2011/6 (1232-03) z dne 11. 3. 2011 Pooblaščencu posredoval dokumente, ki jih je zahtevala prosilka, v izvirniku. V dopisu je organ navedel, da so bili trije prosilci tudi medijsko izpostavljeni in da ne glede na to, da so se medijsko izpostavljali prostovoljno, organ ocenjuje, da bi jih bilo, upoštevajoč majhno število primerov uveljavljanja mednarodne zaščite zaradi spolne usmerjenosti, s posredovanjem odločb mogoče prepoznati kljub izbrisu imena, priimka, rojstnih podatkov in države izvora.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na pavšalno navedbo, da organ drugače kot da zavrne zahtevo prosilke v celoti, ne bi mogel varovati osebnih podatkov, saj so v obdobju od leta 2005 do 2010 le 4 osebe zaprosile za azil iz razloga ogroženosti zaradi svoje spolne usmerjenosti, kar naj bi jih napravilo določljive na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločil o zahtevku prosilke le na podlagi formulacije samega zahtevka, pri čemer je upošteval majhno količino izdanih odločb v zadevah prošenj za azil iz razloga ogroženosti zaradi spolne usmerjenosti prosilca. Organ tako ni vsebinsko presojal posamičnih dokumentov z vidika učinka »erga omnes«, kot to zahtevajo določbe ZDIJZ in zato tudi ni presojal, ali je mogoče za seznanitev prosilke z informacijami javnega značaja uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. »erga omnes«, kot taka. Presojati je treba torej posamičen dokument, ne glede na formulacijo zahtevka in ne glede na skupek dokumentov, ki jih organ identificira kot predmet zahtevka. Odločitev, ki je rezultat presoje v postopku dostopa do informacije javnega značaja, mora biti enaka za vse, ne glede na to, kako je zahtevek formuliran. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da če bi na primer prosilka zahtevala vse odločbe, ki jih je izdal organ v postopkih priznanja mednarodne zaščite (in ne le za tiste prosilce, ki so zatrjevali ogroženost v izvorni državi zaradi svoje spolne usmerjenosti), posamezniki, na katere se nanašajo odločbe, ki so predmet prosilkinega zahtevka z dne 23. 12. 2011 in bi se znašli tudi v skupku dokumentov, ki bi ustrezali drugačnemu zahtevku, po prekritju določenih osebnih podatkov (na primer imena, priimka, rojstnega datuma, države izvora, ipd.) ne bi bili določljivi in bi ji organ dostop do zahtevanih dokumentov omogočil.
Pooblaščenec zaradi navedenega ugotavlja, da organ ni presojal dokumentov kot takih, torej posamično, temveč jih je presojal v luči postavljenega zahtevka in nabora dokumentov, ki s tem nastane. Takšno presojanje na podlagi ZDIJZ ni dopustno, saj mora organ v skladu z ZDIJZ presojati vsak dokument, ki je predmet zahtevka posebej, ločeno od ostalih dokumentov, ki so prav tako predmet zahtevka. Pooblaščenec meni, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, zakaj je organ zahtevo prosilke zavrnil, saj se organ ni opredelil do posameznega zahtevanega dokumenta, temveč je zahtevo zgolj pavšalno zavrnil. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se organ opredelil glede uporabe instituta delnega dostopa do 7. čl. ZDIJZ oz. da bi presojal, ali je ta mogoč.
Pri tem Pooblaščenec poudarja, da prosilka niti ni zahtevala osebnih podatkov, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih, odločba, ki jo upravni organ izda v upravnem postopku, pa po sami naravi stvari ne vsebuje izključno osebnih podatkov. Organ je v konkretnem primeru torej v delu, ko je zavrnil dostop do osebnih podatkov, vsebovanih v zahtevanih odločbah, odločil preko zahtevka prosilke.
Poleg tega, da se organ ni opredelil do vsebine zahtevanih odločb konkretno in odločbe zato ni mogoče preizkusiti (organ v obrazložitvi ni navedel, kateri podatki v zahtevanih odločbah so osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), organ tudi ni presojal, ali je te podatke mogoče izločiti iz dokumentov na način, da posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki ne bi bili več določljivi (7. člen ZDIJZ).
Zaradi dejstva, da je organ odločil upoštevaje zgolj formulacijo zahtevka in nabor dokumentov, ki jih je identificiral kot ustrezajoč zahtevku prosilke, pri čemer se sploh ni opredelil, o kateri dokumentaciji odloča in tako tudi ni konkretno in posamično ugotavljal zavrnitvenih razlogov, ki jih ZDIJZ opredeljuje v 1. odstavku 6. člena, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral (zlasti glede možnosti uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ), zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Poleg tega se organ v obrazložitvi sploh ni opredelil do zahteve prosilke, v delu, kjer je zahtevala dostop do statističnih podatkov o tem, koliko LGBTI (lezbijke, homoseksualci, biseksualci, transvestiti ali interseksualci) prosilcev je za zaščito zaprosilo v Sloveniji vsaj v zadnjih parih letih, zato v tem delu odločbe ni bilo mogoče preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.
Pooblaščenec v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, bodisi s posredovanjem ustreznih dokumentov iz zahteve prosilke z uporabo instituta delnega dostopa oz. z zavrnitvijo dostopa iz razloga, ker ne bi bilo mogoče iz dokumentov izločiti informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, odpravil organ prve stopnje. Pooblaščenec je tako odločil tudi zato, ker iz dopisa organa št. 071-566/2011/6 (1232-03) z dne 11. 3. 2011, s katerim je organ Pooblaščencu posredoval dokumente, ki jih je zahtevala prosilka, izhaja, da organ razpolaga z nekaterimi informacijami, ki so ključne za odločanje v postopku (medijska odmevnost posameznih primerov, na katere se nanašajo zahtevane odločbe). Poleg tega bo organ prve stopnje enostavneje in hitreje, če bo ocenil, da je to potrebno, k udeležbi v postopku pozval morebitne stranske udeležence, torej tiste, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala njegova odločitev.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zaradi česar je pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se opredeliti do naslednjih vprašanj, preden odloči o tem, ali gre pri informacijah, ki jih je zahteval prosilka, za (prosto dostopne) informacije javnega značaja:
1. Kateri konkretni dokumenti predstavljajo zahtevane informacije javnega značaja;
2. Ali posamezen dokument vsebuje prosto dostopne informacije;
3. Ali so v posameznem dokumentu izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa;
4. Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ.
Pri tem mora organ upoštevati tudi vse relevantne procesne določbe. Zlasti Pooblaščenec opozarja na določbo 44. člena ZUP, ki mu nalaga, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, kar pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. čl. ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Organ mora opredeliti, katere so tiste informacije, ki jih je zahtevala prosilka in identificirati posamezne dokumente ter jih presojati posamično in z vidika učinka »erga omnes«, neodvisno od formulacije konkretnega zahtevka. Organ mora v postopku po ZDIJZ presojati dokumente kot take in za vsak posamezen dokument, ki ga identificira kot informacijo javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec, presojati, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj katere izmed izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ.
Glede na to, da se je organ v odločbi skliceval na obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da je standard določenosti in določljivosti, kot le-ta izhaja iz ZVOP-1, v postopku po ZDIJZ treba presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja nanaša. Identifikacija, ki bi jo izvajal povprečen posameznik, bi v določenih primerih zahtevala nesorazmeren napor, stroške in porabo časa, v kolikor bi bila identifikacija sploh mogoča. Podatki v dokumentaciji pa po opravljeni anonimizaciji z vidika povprečnega posameznika lahko ne dajejo zadostne podlage za določljivost posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. Zahtevana dokumentacija po opravljeni anonimizaciji ni več nujno podvržena režimu varstva po ZVOP-1, kljub temu, da določena oseba (prosilec) razpolaga s ključem za ponovno identifikacijo. Poleg tega pa je prosilec, če posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša, na takšen ali drugačen način identificira, v celoti zavezan postopati v skladu z določbami ZVOP-1, kar pomeni, da podatkov, s katerimi se prosilec na tak način seznani, ne sme nezakonito obdelovati.
Pri tem se Pooblaščenec strinja s pritožbenimi navedbami prosilke, da načeloma povprečen prosilec za dostop do informacij javnega značaja posameznika iz podatka, da je oseba X iz države Y homoseksualec, ne more identificirati na enostaven način, ki ne bi povzročil velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne bi zahteval veliko časa. Prav tako takšna enostavna identifikacija povprečnemu posamezniku ni omogočena iz dodatnega podatka, da so v letih 2005 do 2010 le 4 osebe zaprosile za mednarodno zaščito iz razloga ogroženosti v izvorni državi zaradi svoje spolne usmerjenosti. Posameznik namreč ni določljiv le na podlagi svoje spolne usmerjenosti in zato zgolj tega podatka brez dodatnih podatkov, ki bi posameznika delali določljivega, ni mogoče šteti za (občutljiv) osebni podatek. Organ mora zato v ponovljenem postopku konkretno presojati za vsak zahtevani dokument posebej, ali vsebuje take podatke, ki posameznika delajo določljivega, in pomenijo osebne podatke v smislu ZVOP-1.
Če bo organ ugotovil, da dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Določba 7. člena ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje varovane informacije (izjeme po 6. členu ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Gre za institut t. i. delnega dostopa. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Določba 21. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Organ mora zahtevane dokumente tako presoditi tudi z vidika možnosti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, do česar se v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni opredelil.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Organ mora v ponovljenem postopku v udeležbo pozvati tudi osebe, na katerih pravice in pravne koristi bi lahko vplivala odločba organa. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka