Prosilec - Občina Ivančna Gorica
+ -Številka: 090-29/2011/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK
Pooblaščenec je odločal o pritožbi prosilca zoper odločbo občine Ivančna Gorica, s katero je organ zavrnil dostop do obračunov, računov ali obračunske situacije ter plačila oz. transakcije za poplačilo izvedbe asfaltiranja in postavljanja prometne signalizacije na občinskih cestah, nekategoriziranih poteh in drugih površinah v občini Ivančna Gorica. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da organ z večino dokumentacije ne razpolaga,z delom dokumentacije pa organ v času vložene zahteve sicer ni razpolagal, ga je pa pridobil še pred izdajo izpodbijane odločbe. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje varovane osebne podatke, je pa mogoče z institutom delnega dostopa omogočiti dostop do dokumentov – organ mora prekriti osebne podatke izvršnega direktorja operative, vodje CVS Vzhod ter posameznika, ki je sestavil obračun.
ODLOČBA
Številka: 090-29/2011/
Datum: 19. 4. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010- ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 1. 2011, zoper odločbo občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica (v nadaljevanju organ), številka 090-0007/2010-6 z dne 1. 11. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa z dne 11. 1. 2011, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati:
- fotokopijo Začasne situacije I. št. 10-32-021 za obdobje od 1. 7. 2010 do 31. 7. 2010, skupaj s prilogami, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek izvršnega direktorja, ime in priimek vodje CVS Vzhod, ter ime in priimek posameznika, ki je sestavil obračun, in
- izpis iz računovodske evidence s kontno kartico št. 4204 02 (Rekonstrukcija in adaptacije).
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 16. 7. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je glede asfaltiranja in postavljanja prometne signalizacije na občinskih cestah, nekategoriziranih poteh in drugih površinah v občini Ivančna Gorica, zahteval posredovanje:
1. predračunov in pripadajoče pogodbe izvajalcev;
2. obračunov, računov ali obračunskih situacij ter plačil, oz. transakcij za poplačilo del izvajalcem;
3. vseh dovoljenj in soglasij, ki so bila izdana v zvezi z izvedbo teh del;
4. zapisnikov sej, oz. sklepov o morebitnih odločitvah glede zmanjšanja obsega del iz tega naslova;
5. fotokopije občinskega proračuna za leto, ki se nanaša na financiranje in izvedbo asfaltiranja v občini Ivančna Gorica.
Organ je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov iz 1. in 5. točke vložne zahteve. Organ je prosilcu posredoval predračune, ki jih je prejel od pogodbenega izvajalca Cestno podjetje Ljubljana, pogodbo št. 430-0002/2010-11, sklenjeno med Cestnim podjetjem Ljubljana in organom, za izvedbo asfalterskih del v letu 2010 ter Odlok o proračunu občine Ivančna Gorica za leto 2010, ki je bil objavljen v Uradnem list RS, št. 106/09, skupaj z načrti razvojnih programov. V preostalem delu pa je organ zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-0007/2010-6 z dne 11. 1. 2011. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da podatkov iz 2. 3. in 4. točke prosilčeve zahteve ne more posredovati ali jih dati na vpogled, ker ne obstajajo.
Organ je dne 25. 1. 2011 prejel pritožbo prosilca zoper izpodbijano določbo, v kateri je prosilec navedel, da vlaga pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Prosilec je v pritožbi navedel, da se z odločitvijo organa ne strina in meni, da zahtevane informacije obstajajo, vendar jih organ ne želi posredovati.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-0007/2010-9, z dne 2. 2. 2011, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Po pregledu odstopljene pritožbe je Pooblaščenec ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi. Pooblaščenec se mora namreč pri odločanju seznaniti tudi z informacijami in dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, kajti le na takšen način lahko presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja oz. pred javnostjo zavarovane informacije. Na podlagi navedenega ter na podlagi 10. člena ZInfP je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-29/2011/2 dne 14. 2. 2011, organ pozval za dostavo dokumentov v zadevi reševanja pritožbe na podlagi ZInfP. S pozivom je Pooblaščenec od organa zahteval posredovanje zahteve prosilca, pritožbe prosilca zoper izpodbijano odločbo organa ter vse dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, vložene dne 16. 7. 2010.
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom, št. 090-0007/2010-11, z dne 17. 2. 2011, s katerim je Pooblaščencu posredoval:
1. zahtevo prosilca z dne 16. 7. 2010;
2. fotokopijo pritožbe prosilca, zoper odločbo št. 090-0007/2010-6 z dne 1. 11. 2011;
3. dokumente, ki so predmet zahteve prosilca z dne 16. 7. 2010:
- vabilo na vpogled v dokumentacijo z dne 12. 7. 2010;
- zapisnik o vpogledu v dokumentacijo z dne 16. 7. 2010;
- zahtevo za posredovanje fotokopij dokumentov z dne 16. 7. 2011;
- odgovor organa št. 090-0007/2010-3 z dne 16. 7. 2010;
- tri dopise Ministrstva za javno upravo st. 0610-312/2010/2 z dne 29. 7. 2010, 5. 1. 2011 in 11. 1. 2011.
Poleg naštetega je organ Pooblaščencu na podlagi poziva posredoval tudi dokumentacijo, ki prosilcu ni bila posredovana, ker je v času vložene zahteve za posredovanje informacij javnega značaja še ni bilo, se pa nanaša na zahtevo prosilca. To dokumentacijo predstavlja začasna situacija št. 10-32-21 z dne 9. 8. 2010, izdana po opravljenem delu s strani izbranega izvajalca Cestno podjetje Ljubljana ter Izmere Male Dole.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 2. 3. 2011 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP, ki določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oz. vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice, opredeljenega v 8. členu ZUP, ki določa, da je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da se postopek izgradnje ceste začne s sprejemom občinskega proračuna, ki je namenjen za določene investicije. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je bil v konkretnem primeru za cesto št. 639191 Male Dole sprejet proračun v višini 16.000 €. S sprejetjem tega zneska še ni bilo natančno določeno, kateri odsek ceste bo zgrajen. Organ je pojasnil, da se izgradnja začne v smeri glavne ceste proti vasi, glede na višino razpoložljivih denarnih sredstev. Število kilometrov izgradnje ceste je torej odvisno od pogodbenega zneska oz. cene na enoto, ki je bila sklenjena z izvajalcem, izbranem na javnem razpisu. V tej fazi organ ne odloča, koliko ceste bo izgradil, temveč koliko denarja bo namenjenega za izgradnjo določene ceste. Razpoložljiva sredstva so edino merilo, na podlagi katerih se organ odloči, koliko ceste bo izgradil. Organ zato ni izdelal nobenega dokumenta, na podlagi katerega bi bil razviden dogovor o tem, koliko kilometrov ceste bodo izgradili in do kje bo cesta zgrajena.
Glede zapisnikov sej oz. sklepov o odločitvah o zmanjšanju obsega del iz tega naslova, je organ na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, da z njimi ne razpolaga, ker sta pri sprejetju proračuna osnutek in proračun enaka.
Organ je glede obračunov, računov ali obračunske situacije ter plačila, oz. transakcije za poplačilo del izvajalcem poudaril, da v času vložitve zahteve prosilca, obračuna še ni imel. Organ ga je pridobil 13. 8. 2011. Račun ali situacijo je organ Pooblaščencu že posredoval in tudi pokazal na ogledu in camera. Iz računa oz. Začasne situacije I., z dne 9. 8. 2010 izhaja, da je organ izvajalcu plačal za izvedbo del. Iz začasne situacije izhaja tudi, da je bilo za cesto Male Dole zgrajenih 1420 kvadratnih metrov asfalta, kar je v skladu s sprejetim proračunom organa.
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je cesta v kraju Male Dole javno dobro oz. last občine, zato mu na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 27/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJC) ni bilo potrebno pridobiti soglasij ali dovoljenj za dela, ki so bila izvedena na predmetni cesti.
Pritožba prosilca je delno utemeljena.
1 Meje preizkusa pritožbe
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo organa št. 090-0007/2010-6, z dne 11. 1. 2011, s katero je organ odločil o njegovi zahtevi z dne 16. 7. 2010 in mu dostop do informacij javnega značaja zavrnil. Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet presoje naslednji dokumenti:
1. obračuni, računi ali obračunske situacije ter plačila, oz. transakcije za poplačilo izvedbe asfaltiranja in postavljanja prometne signalizacije na občinskih cestah, nekategoriziranih poteh in drugih površinah v občini Ivančna Gorica;
2. dovoljenja in soglasja, ki so bila izdana v zvezi z izvedbo del na občinskih cestah;
3. zapisniki sej, oz. sklepi o morebitnih odločitvah glede zmanjšanja obsega del iz tega naslova.
2 Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oz. če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oz. v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in, da jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 73/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZLS) je občina definirana kot temeljna samoupravna lokalna skupnost, zato v konkretnem primeru ni sporno, da kot organ sodi v krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti, ali v konkretnem primeru zahtevani dokumenti obstajajo oz., če organ z njim razpolaga.
3 Obstoj dokumentov v materializirani obliki
Organ je v izpodbijani odločbi zanikal, da razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec v zvezi z asfaltiranjem in postavljanjem prometne signalizacije na občinskih cestah, nekategoriziranih poteh in drugih površinah v občini Ivančna Gorica. Organ se je v izpodbijani odločbi torej skliceval na neobstoj dokumentov, za katere je Pooblaščenec ugotovil, da so predmet presoje obravnavane zadeve. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
3.1 Podatki o obračunih, računih ali obračunskih situacijah ter plačilih oz. transakcijah
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na neobstoj obračunov, računov in obračunskih situacij ter plačil oz. transakcij za plačilo del izvajalcem, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo treba v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo.
Pooblaščenec je na podlagi poziva št. 090-29/2011/2 z dne, 14. 2. 2011 od organa zahteval posredovanje dokumentov v zadevi reševanja pritožbe na podlagi ZDIJZ. Po pregledu zahtevanih dokumentov je ugotovil, da je organ v zahtevani dokumentaciji predložil tudi dokument z naslovom Začasna situacija I. št. 10-32-021, katerega je organ s strani izvajalca del, Cestnega podjetja Ljubljana d.d., prejel dne 13. 8. 2010. Iz navedenega dokumenta izhaja, da ta vsebuje podatke o porabi sredstev za sanacijo vozišč v občini Ivančna Gorica za leto 2010, kar posledično pomeni, da navedeni dokument predstavlja račun oz. transakcijo za poplačilo del izvajalcu, kar je predmet 2. točke zahteve prosilca.
Ugotovitve Pooblaščenca izhajajo tudi iz zapisnika št. 090-29/2011/5 ogleda in camera, katerega je Pooblaščenec opravil v prostorih organa dne 2. 3. 2011. Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera glede obračunov, računov ali obračunske situacije ter plačil, oz. transakcije za poplačilo del izvajalcem, pojasnil, da zahtevanega dokumenta v času vložitve zahteve prosilca še ni imel. Organ ga je pridobil dne 13. 8.2011, kar izhaja tudi iz žiga na vrhu dokumenta. Organ je pojasnil, da se račun oz. obračunska situacija za poplačilo del izvajalcem imenuje Začasna situacija I. Iz začasne situacije I. izhaja, koliko kvadratnih metrov asfalta je bilo zgrajenih v posameznem kraju občine ter, koliko sredstev občinskega proračuna je bilo namenjenih za izgradnjo asfaltirane ceste v posameznem kraju občine.
Organ je na ogledu in camera pojasnil tudi, da prilogo Začasne situacije I. predstavlja dokument, iz katerega so razvidne izmere ceste oz. podatki, koliko kilometrov ceste je bilo zgrajene. Navedeni dokument je Pooblaščenec na ogledu in camera vzel v spis in predstavlja prilogo št. 2. zapisnika z ogleda in camera. Pooblaščenec je v spis vzel tudi računovodski izpis organa, skupaj s kontno kartico, iz katere je razvidno plačilo organa izvajalcu za izgradnjo ceste. Izpis predstavlja prilogo 3 zapisnika št. 090-29/2011/5 z ogleda in camera.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ v času vložene zahteve sicer res ni razpolagal z zahtevanim dokumentom, vendar pa ga je pridobil v času odločanja oz. v času pred izdajo izpodbijane odločbe. Kot izhaja iz 8. člena ZUP je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Načelo materialne resnice torej zahteva, da mora biti posamična upravna zadeva vsestransko in objektivno raziskana in dognana. Ugotovitveni postopek mora zavoljo tega zavzeti vsa tista dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Zavzeti mora torej vsa tista dejstva in okoliščine, ki so bistvena in odločilna za zakonito in pravilno odločitev, ne glede na to, komu so ta dejstva in okoliščine v korist ali škodo. Iz navedenega sledi, da bi moral organ pred izdajo odločbe ugotoviti oz. preveriti, ali razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti ter presoditi, ali razpolaga z Začasno situacijo I. in izpisom iz računovodske evidence s kontno kartico št. 4204 02 (Rekonstrukcija in adaptacije), kot dokumentoma, ki sta predmet zahteve prosilca pod tč. 2.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z navedenima dokumentoma, ki sta predmet zahteve prosilca pod tč. 2 zahteve, je v nadaljevanju presojal, ali gre v obravnavanem primeru za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna. Če zahtevani dokument vsebuje informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih ZDIJZ določa v prvem odstavku 6. člena.
3.1.1 Izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku presojal, ali gre za prosto dostopne informacije oz. ali je podana katerakoli izmed izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je pri vpogledu v Začasno situacijo I. ugotovil, da le-ta vsebuje osebne podatke.
Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku presojal, ali je v tem delu podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP; v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Glede izpisa iz računovodske evidence s kontno kartico št. 4204 02 (Rekonstrukcija in adaptacije) je Pooblaščenec z vpogledom vanj ugotovil, da ta ne vsebuje nobenih osebnih podatkov oz. drugih izjem, zato v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki jo je organ dolžan posredovati prosilcu (glej drugo alinejo prve točke izreka te odločbe).
Obenem je Pooblaščenec z vpogledom v dokument z naslovom Začasna situacija I. ugotovil, da ta vsebuje naslednje osebne podatke: osebno ime vodje CSV Vzhod, osebno ime izvršilnega direktorja za področje operative ter osebno ime posameznika, navedenega na zadnji strani dokumenta, ki je sestavil obračun.
Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. členu ZVOP-1. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
Pooblaščenec je za vsak osebni podatek ugotavljal, ali je varovan v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov in nadalje, ali je za zahtevani dokument mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ.
Imena in priimki direktorjev gospodarskih družb ne sodijo v kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj so podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, ki se vpisujejo v sodni register, v skladu s 7. členom Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, 65/2008, 49/2009; v nadaljevanju: ZSReg) javni. Iz tretjega odstavka 48.c člena ZSReg pa izhaja, da niso javni osebni podatki posameznikov, ki niso družbeniki, zastopniki ali člani organov nadzora subjekta vpisa, ter osebni podatki družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora subjekta vpisa, ki niso neposredno povezani z opravljanjem teh funkcij. Pooblaščenec je po pregledu spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), katera je pristojna za zagotavljanje javnih in drugih podatkov o poslovnih subjektih v državi, ugotovil, da ta ne vsebuje podatka o izvršnem direktorju Cestnega podjetja Ljubljana d.d. s področja operative. Iz navedenega torej izhaja, da za razkritje osebnega imena izvršnega direktorja s področja operative, ni zakonske podlage. Upoštevaje navedeno gre za varovan osebni podatek, ki po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato mora organ ta osebni podatek v Začasni situaciji I. prekriti.
Pooblaščenec je prav tako ugotovil, da ni zakonske podlage za razkritje osebnega imena vodje CVS Vzhod ter osebnega imena posameznika, ki je pripravil obračun. Navedeno pomeni, da ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke in jih je organ na način, kot bo opisan v nadaljevanju, dolžan prekriti, preden bo zahtevan dokument posredoval prosilcu.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
3.1.2 Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oz., ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do Začasne situacije I., ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Po temeljitem pregledu vsebine dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da le-ta vsebuje varovane osebne podatke, katere je organ pred posredovanjem dokumenta prosilcu dolžan prikriti, in sicer:
- osebno ime izvršnega direktorja operative;
- osebno ime vodje CVS Vzhod ter
- osebno ime posameznika, ki je sestavil obračun.
3.2 Podatki o dovoljenjih in soglasjih za izvedbo del na občinskih cestah, nekategoriziranih poteh in drugih površinah
V nadaljevanju pritožbenega postopka je Pooblaščenec ugotavljal, ali organ razpolaga z dovoljenji in soglasji za izvedbo del na občinskih cestah nekategoriziranih poteh in drugih površinah v občini oz. ali zahtevani podatki obstajajo v materializirani obliki.
Pooblaščencu je bilo s strani organa na ogledu in camera pojasnjeno, da je organ izvedel obnovitvena in gradbena dela le na občinskih cestah, ki so javno dobro oz. last organa, zato mu za izgradnjo in obnovo ceste ni bilo treba pridobiti nobenih soglasij in gradbenih dovoljenj. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju dokumenta, iz katerega bi bila razvidna soglasja in dovoljenja, so zlasti določbe Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/1997, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZJC).
Na podlagi 2. člena ZJC so javne ceste definirane kot prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Hkrati pa je v ZJC določeno tudi, da na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste po ZJC, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin. Določbe prvega odstavka 28. člena ZJC določajo, da se rekonstrukcija državne ceste, ki se izvede zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti in s katero se ne posega v prostor zunaj njenega varovalnega pasu ter za katero je pridobljena pravica graditi na zemljiščih, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo, šteje za vzdrževalno delo v javno korist.
Pooblaščenec na podlagi zgornjih navedb ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi soglasji in dovoljenji ne razpolaga. Poleg tega pa trditve organa potrjujejo tudi določbe ZLS, ki zavezujejo občine h graditvi, vzdrževanju in urejanju lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine. Iz navedenega sledi, da je organ v letu 2010 izvedel obnovitvena oz. gradbena dela občinskih javnih cest in da mu za tovrstno obnovo oz. gradnjo ni bilo treba pridobiti soglasij in dovoljenj, ker so občinske ceste javno dobro in, ker je občina na podlagi zakona zavezana h graditvi in vzdrževanju ter urejanju le lokalnih javnih cest in ne nekategoriziranih poti.
3.3 Podatki o zapisnikih sej oz. sklepi o morebitnih odločitvah glede zmanjšanja obsega del
Organ je v izpodbijani odločbi zanikal obstoj zapisnikov sej oz. sklepov, iz katerih izhaja odločitev o zmanjšanju obsega asfaltiranja in postavljanja prometne signalizacije na občinskih cestah, nekategorizirianih poteh in drugih površinah v občini.
Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da se postopek izgradnje ceste začne s sprejemom občinskega proračuna, s katerim se določijo investicije občine za obdobje enega leta. V konkretnem primeru je bilo z občinskim proračunom določeno, da se za cesto št. 639191 Male Dole, sprejme proračun v višini 16.000 €. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da s sprejetjem tega zneska še ni bilo natančno določeno, kateri odsek ceste bo zgrajen. Izgradnja ceste se po navedbah organa začne v smeri iz glavne ceste proti notranjosti kraja, pri čemer je dolžina zgrajene ceste odvisna od razpoložljivih sredstev. Organ je pojasnil, da so v kraju Male Dole začeli graditi ceste v smeri iz glavne ceste proti notranjosti kraja ter zgradili toliko ceste, kolikor so imeli na voljo sredstev. Kot že rečeno je organ za izgradnjo ceste v kraju Male Dole namenil 16. 000 €, kar posledično pomeni, da je bila dolžina zgrajene ceste pogojena z višino zneska, katerega je organ namenil za izgradnjo te ceste. Ko je razpoložljivih sredstev zmanjkalo, je izbrani izvajalec izgradnjo ceste zaključil, ne glede na to, ali je bila cesta zgrajena v celoti. Organ je poudaril, da je število zgrajenih kilometrov ceste odvisno od pogodbenega zneska oz. cene na enoto, ki je bila na podlagi pogodbe sklenjena z izvajalcem del, izbranim na javnem razpisu. Iz navedenega torej sledi, da organ ne odloča, koliko kilometrov ali metrov ceste bo zgrajene, temveč koliko denarja bo namenjenega za izgradnjo določene ceste. Organ je na ogledu in camera poudaril, da so razpoložljiva sredstva edino merilo, na podlagi katerih se organ odloči, koliko ceste bo zgradil, zato ne razpolaga z nikakršnim zapisnikom oz. sklepom glede odločitev o zmanjšanju obsega del iz tega naslova.
V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zapisnikov sej oz. sklepov o morebitnih odločitvah glede zmanjšanja obsega del, je zlasti dejstvo, o katerem se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v načrt razvojnih programov, ki je dostopen na spletni strani organa: http://www.ivancna-gorica.si/data/e-obcina/odloki-predpisi/rebalans2010/NRP_rebalans_2010.pdf.
Kot izhaja iz 10. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB-4; v nadaljevanju ZJF), načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oz. plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi. Pri tem je s 17. točko 3. člena ZJF določeno, da je veljaven investicijski projekt tisti projekt, ki je vključen v načrt razvojnih programov. 12. člen ZJF pa določa, da se v načrtu razvojnih programov izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih letih, ki so razdelani po:
1. posameznih programih neposrednih uporabnikov;
2. letih, v katerih bodo izdatki za programe bremenili proračune prihodnjih let, in
3. virih financiranja za celovito izvedbo programov.
Po pregledu načrta razvojnih programov Pooblaščenec ugotavlja, da ta pod točko 13 določa sredstva, namenjena za promet, infrastrukturo in komunikacije. Iz navedenega načrta izhaja, da je organ za modernizacijo ceste Male Dole namenil 16. 000 €, kar potrjuje navedbe organa z ogleda in camera. Kot izhaja iz dokumenta Začasna situacija oz. računa, je bil organ izvajalcu del dolžan plačati za modernizacijo ceste Male Dole 15. 999, 13 €. Iz specifikacije računa je mogoče natančno ugotoviti, za kaj so bila navedena sredstva porabljena ob modernizaciji ceste v kraju Male Dole. Iz računa je mogoče ugotoviti, da so bila predvidena sredstva za namen modernizacije ceste tudi dejansko porabljena, zato Pooblaščenec ne vidi razlogov, zakaj ne bi sledil navedbam organa, da glede sprejete odločitve o zmanjšanju obsega del, ne razpolaga z nobenim dokumentov, ki bi dokazoval to odločitev. Kot že navedeno, so razpoložljiva sredstva edino merilo, na podlagi katerih se organ odloči, koliko ceste bo izgradil, zato Pooblaščenec ugotavlja, da organ resnično ne razpolaga z nikakršnim dokumentom, ki izkazuje odločitev o tem, koliko kilometrov ali metrov ceste bo zgrajene.
Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne izdela nobenega dokumenta, na podlagi katerega bi bil razviden dogovor o tem, koliko kilometrov ceste bodo izgradili in do kje. Glede zapisnikov sej oz. sklepov o odločitvah o zmanjšanju obsega del iz tega naslova, organ pojasni, da z njimi ne razpolaga, ker sta pri sprejetju proračuna osnutek in proračun enaka. Slednje izhaja iz računa, ki izkazuje, da so bila predvidena sredstva tudi dejansko porabljena.
Nenazadnje Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Organi, zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec tudi poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec.
Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z dovoljenji in soglasji za izvedbo del na občinskih cestah ter zapisniki sej oz. sklepi o morebitnih odločitvah glede zmanjšanja obsega del, ne razpolaga. Poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, pa jih Pooblaščencu ne želi posredovati.
4 Zaključek
Upoštevaje zgoraj navedeno ter na podlagi dejstev, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil ter sam rešil zadevo v delu, v katerem je ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje in da z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga (točka 2. zahteve prosilca). Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe v obliki fotokopij posredovati fotokopijo Začasne situacije I. št. 10-32-021 za obdobje od 1. 7. 2010 do 31. 7. 2010, skupaj s prilogami, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek izvršnega direktorja, ime in priimek vodje CVS Vzhod, ter ime in priimek posameznika, ki je sestavil obračun, in izpis iz računovodske evidence s kontno kartico št. 4204 02 (Rekonstrukcija in adaptacije).
V delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja ter v delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil neobstoj zahtevanih dokumentov, pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT), oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka