Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-27/2011/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval bilance stanja. Ti podatki so sicer javno dostopni, vendar pa je prosilec navedel, da na spletu niso v celoti čitljivi. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da se ti dokumenti na sodišče vlagajo elektronsko, zato jih ne morejo spreminjati, ampak jih samo vnesejo v vpisnik in v taki obliki tudi objavijo na spletni strani AJPES – organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi bil bolj čitljiv. Prosilec se z odločitvijo organa ni strinjal, zato je vložil pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku na podlagi ogleda in camera ugotovil, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v obliki, kot jo zahteva prosilec, ne obstaja, saj organ razpolaga le z bilancami stanja, ki so že javno objavljene in s katerimi prosilec že razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-27/2011/
Datum: 10. 3. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 14. 1. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 21. 12. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do fotokopij:
- bilance stanja na dan 31. 12. 2008 z dne 10. 1. 2009 (priloga k upraviteljevem rednem poročilu za 3. kvartal 2008),
- bilance stanja na dan 31. 12. 2009 z dne 6. 1. 2010 (vložena v spis naknadno, ker je upravitelj ni priložil k rednemu poročilu za 4. kvartal 2009 oziroma je tedaj priložil napačno bilanco),
- bilance stanja na dan 31. 3. 2010 z dne 6. 4. 2010 (priloga k upraviteljevem rednem poročilu za 1. kvartal 2010).
Prosilec v zahtevi navaja, da so ti podatki sicer res javno dostopni, vendar pa na spletu niso čitljivi v celoti.
Organ je z odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 14. 1. 2011 prosilcu v celoti zavrnil zahtevo za posredovanje fotokopij v zahtevi navedenih bilanc stanja, z obrazložitvijo, da se prosilcu v skladu s petim odstavkom 6. člena ne posreduje zahtevana informacija, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah. Ob tem organ pripominja, da je informacija, ki jo želi prosilec, informacija, ki je že javno dostopna na spletni strani AJPES. Organ dodatno pojasnjuje, da vsa pisanja upravitelji v insolvenčnih postopkih vlagajo elektronsko, podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom. Sodišče njihovih pisanj ne more spreminjati, ampak jih samo vnese v INS vpisnik in take objavi na spletni strani AJPES. Iz tega izhaja, pojasnjuje organ, da sodišče ne razpolaga z dokumentom, ki bi bil bolj čitljiv, zato je organ zahtevo za dostop zavrnil.
Prosilec je dne 26. 1. 2011 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 14. 1. 2011.
Prosilec navaja, da so vse tri zahtevane bilance nujni sestavni del (obvezna priloga) upraviteljevega rednega (trimesečnega) poročila, katerega je stečajni upravitelj dolžan pripraviti v predpisanem roku in ga predložiti sodišču, sodišče pa je celotno njegovo poročilo dolžno objaviti na spletnih straneh AJPES, kjer je poročilo upravitelja (skupaj s pripadajočimi prilogami, med katere sodi tudi bilanca stečajnega dolžnika) vsakomur javno dostopno. Ker so naštete bilance stanja v enem (bistvenem) delu nečitljive, prosilec navaja, da je pričakoval, da jih bo sodišče nadomestilo s čitljivimi, še posebej zato, ker je bilo na to pomanjkljivost oziroma zakonsko kršitev posebej opozorjeno. Ker se to ni zgodilo, so naštete listine še vedno javno objavljene zgolj v prvotni verziji, torej so deloma nečitljive, s čimer določeni podatki, zapisani na teh listinah, javnosti niso dostopni.
Prosilec meni, da uradna oseba organa ne zanika, da zahtevana informacija sodi v kategorijo IJZ, saj nedvomno sodi v delovno področje organa. Sporna tudi ni formalna zahteva prosilca, ki jo je organ obravnaval v skladu z ZDIJZ in izdal odločbo. Uradna oseba organa tudi priznava, pravi prosilec, da je naslovno sodišče tisto, ki pisanja upravitelja, med drugim tudi njegova poročila in pripadajoče bilance za posamezno obdobje, objavi na spletni strani AJPES, s čimer omogoči javni dostop do teh informacij. Prosilec se sprašuje, ali je zahtevana informacija res dostopna na spletni strani AJPES, kot zatrjuje sodišče in ali je naslovno sodišče tisto, ki s takšno informacijo prosto razpolaga.
Prosilec dodaja, da zahtevane informacije še vedno niso (v celoti) javno dostopne, zato je sklicevanje
naslovnega sodišča na peti odstavek 6. člena ZDIJZ neutemeljeno. Utemeljeno bi bilo le v primeru, ko bi bile
zahtevane bilance oziroma podatki na njih čitljivi in tako vsakomur dostopni. Za javno dostopnost zgolj
objava nečitljivega dokumenta ne more zadostovati. Osnovni pogoj dostopnosti informacije ni zgolj
objava, pač pa prvenstveno čitljivost.
Prosilec navaja, da je zahteval čitljive dokumente, do katerih je sodišče prišlo s sodelovanjem stečajnega upravitelja oziroma jih je pridobilo od drugih oseb (od stečajnega upravitelja, slednji pa verjetno od pooblaščenega računovodskega servisa).
Prosilec pojasnjuje, da ima stečajni upravitelj v stečajnem postopku položaj posebnega procesnega organa sodišča. Položaj in vlogo upravitelja v stečajnem postopku opredeljuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP - UL RS 126/07, 40/09, 59/09, 52/10).
Prosilec v pritožbi navaja mnenje soavtorice komentarja ZFPPIPP, dr. Nine Plavšak, ki je položaj upravitelja glede na položaj sodnika opredelila takole:» Upravitelj je podobno kot upniški odbor organ postopka zaradi insolventnosti in nima položaja samostojnega procesnega subjekta. Edini procesni subjekt, ki je v postopku dolžan opravljati procesna dejanja, je sodišče. To pomeni, da ima upravitelj v postopku zaradi insolventnosti položaj procesnega organa sodišča, ki v tem postopku neposredno opravlja večino procesnih in drugih dejanj. Pri opravljanju dejanj v postopku zaradi insolventnosti je upravitelj podrejen drugemu procesnemu organu sodišča, in sicer sodniku posamezniku, ki vodi postopek zaradi insolventnosti. Zato je sodnik po prvem odstavku 101. člena ZFPPIPP upravičen upravitelju dajati navodila za njegovo delo«.
Po mnenju prosilca, iz citirane splošno sprejete obrazložitve izhaja, da upravitelj v stečaju nima statusa samostojnega in neodvisnega subjekta, pač pa je v celoti podrejen sodišču, ki vodi konkretni postopek zaradi insolventnosti. Zato je povsem neutemeljen izgovor sodišča, da ne more vplivati na elektronsko vložena pisanja upravitelja, ki se objavijo v obliki, v kakršni jih sodišče od upravitelja prejme, ne glede na to, ali ustrezajo zakonskim zahtevam in drugim normativom. Sodišče (po sodniku posamezniku) je namreč tisto, ki upravitelju odreja, kaj in kako mora ravnati ter mu pri tem po 101. členu ZFPPIPP daje tudi obvezna navodila. V kolikor sodišče v konkretnem primeru upravitelju ni dalo navodil, kako je potrebno bilance izdelati in v kakšni obliki jih je potrebno posredovati sodišču v pregled in v javno objavo ter v kolikor sodišče upravitelju navkljub opozorilom upnikov in upniškega odbora ni izdalo odredbe, na podlagi katere bi upravitelj moral nečitljive listine nadomestiti z ustreznimi, je to posledica slabega dela pristojnega stečajnega sodnika, ki ne opravlja dolžnega nadzora nad delom upravitelja.
Prosilec ugotavlja, da stečajno sodišče (četudi posredno) razpolaga z vsemi listinami, s katerimi razpolaga tudi stečajni upravitelj, torej tudi z bilancami stanja, kot jih je (predvidoma) za stečajnega dolžnika izdelal pogodbeni računovodski servis. Tudi iz tega vidika je sklicevanje sodišča (kot zavezanega organa) na upravitelja v tem primeru neutemeljeno in služi zgolj prenašanju odgovornosti na drug organ, ki je sodišču povsem podrejen. Pri tem prosilec ponovno opozarja na dejstvo, da uradna oseba organa v izpodbijani odločbi ne zanika, da zahtevana informacija (bilance) sodi v delovno področje organa. Slednje rezultira tudi v odgovornost organa, da te informacije objavi v obliki in na javno dostopen način in da so na objavljenih dokumentih čitljivi vsi bistveni elementi. Slednje določa tudi deseti odstavek 122. člena ZFPPIPP, ki sodišču, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, nalaga odgovornost za pravilnost podatkov, vsebovanih v sklepu ali drugem pisanju, ki se posreduje AJPES v objavo. V okvir pojma »pravilnost« pa brez dvoma sodi tudi čitljivost in celovitost podatkov oziroma listin, ki se javno objavijo na spletu.
Organ je z dopisom št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 2. 2. 2011 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, odstopil Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je organ vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo (čitljive bilance), je Pooblaščenec pri organu dne 10. 2. 2011, v prisotnosti zaposlenih pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot že navedeno se je prosilec glede svoje zahteve pritožil v delu, ki se nanaša na odločitev organa, da se čitljive bilance nahajajo pri organu. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju navedenih podatkov pri organu. Pooblaščenec je zato moral v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti pri organu obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca glede dela stečajnega sodnika in sodišča samega, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilec v tem delu pritožbe omejuje le na izpodbijanje domnevnih postopkovnih nepravilnosti izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 194/2007 – uradno prečiščeno besedilo 4, v nadaljevanju ZS) v prvem odstavku 1. člena določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. 37. člen istega zakona določa, da je sodišče državni organ, pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb. Sodišča so zavezana v celoti, ne glede na svojo notranjo organizacijsko strukturo oziroma organizacijske enote, ki so lahko sodni oddelki, sodne pisarne in službe ter javne knjige (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Okrožno sodišče v Ljubljani (organ) je nedvomno zavezanec za dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ.
Glede na prosilčeve navedbe v pritožbi, da ima stečajni upravitelj v stečajnem postopku položaj posebnega procesnega organa sodišča, kar po prosilčevem mnenju pomeni, da sodišče kot zavezanec po ZDIJZ razpolaga tudi z upraviteljevimi dokumenti oziroma, da ti dokumenti predstavljajo dokumente sodišča, Pooblaščenec pojasnjuje, da stečajni upravitelj organizacijsko ni del sodišča kot zavezanca po ZDIJZ, ampak opravlja le procesna dejanja v posameznem, konkretnem insolvenčnem postopku. ZS določa organizacijo in delovna področja sodišč v Sloveniji in (stečajni) upravitelj vsekakor ni del sodišča, zato dokumenti, s katerimi razpolaga upravitelj, niso hkrati tudi dokumenti sodišča.
3. Splošno o informacijah javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, saj je prosilec zahteval seznanitev z dokumenti, ki jih je organ pridobil na podlagi ZFPPIPP, ki v 51. členu določa, da je za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom pristojno okrožno sodišče. Postopki zaradi insolventnosti so: postopek prisilne poravnave in stečajni postopki (5. člen ZFPPIPP). Zahtevani dokumenti torej spadajo v delovno področje organa.
2) organ mora z njo razpolagati,
Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je treba najprej ugotoviti, ali dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ustrezajo navedenemu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 10. 2. 2011, v prisotnosti vodje stečajne pisarne in uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na in camera ogledu Pooblaščencu pojasnil, da imajo v celoti elektronski vpisnik. Stečajni upravitelji so stalne stranke njihovih postopkov. Na podlagi 98. člena ZFPPIPP morajo vsa pisanja upravitelji vložiti v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Organ je razložil, da elektronska oblika pomeni dokument v pdf obliki, ki je podpisan z varnim elektronskim podpisom. Ta dokument se vnese v računalniški program (aplikacijo) na sodišču, kjer le-ta program preveri vse podatke in če je upravitelj na tem dokumentu in v aplikaciji enak, potem računalniški program dovoli vpis in zraven »prilepi« pdf dokument upravitelja – torej ga sodišče ne more, niti ne sme, spreminjati.
Organ je ponovno poudaril, da razpolaga le z dokumenti, kot jih je že posredoval prosilcu in drugih dokumentov nima.
Pooblaščenec je na in camera ogledu ugotovil, da sodišče razpolaga z zahtevanimi bilancami le v obliki kot so že javno objavljene na spletnih straneh AJPES:
- http://www.ajpes.si/eobjave/objava.asp?s=51&id=669591,
- http://www.ajpes.si/eobjave/objava.asp?s=51&id=628128,
- http://www.ajpes.si/eobjave/objava.asp?s=51&id=486231.
Pooblaščenec se sicer strinja s prosilcem, da objavljene bilance niso v celoti čitljive, vendar pa organ razpolaga z bilancami le v taki obliki, kot je objavljena na navedenih spletnih straneh.
ZFPPIPP v četrtem odstavku 98. člena določa, da mora upravitelj svoja poročila, sezname preizkušenih terjatev in druga pisanja upravitelja predložiti sodišču v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. To je storil upravitelj tudi v konkretnem primeru. Sodišče teh pisanj ne sme vsebinsko spreminjati. To izhaja iz 122.a člena ZFPPIPP, ki določa, da Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije upravlja programsko opremo, ki med drugim omogoča posredovanje podatkov o posameznem postopku zaradi insolventnosti v objavo in posredovanje pisanj v objavo po 2. do 8. točki prvega odstavka 122. člena v ZFPPIPP.
Enajsti odstavek 122. člena ZFPPIPP pa določa, da mora Agencija zagotoviti, da se na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti objavijo pisanja, ki ji jih zaradi objave posredujejo sodišča. Agencija je v skladu z 26. členom ZFPPIPP Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – AJPES.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v obliki, kot jo zahteva prosilec, ne obstaja, saj organ razpolaga le z bilancami stanja, ki so že javno objavljene in s katerimi prosilec že razpolaga. Pooblaščenec obenem nima pristojnosti presojati izgleda in čitljivosti dokumentov in organom nalagati, s kakšnimi dokumenti bi morali razpolagati. Organi so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in v skladu z določbami ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
3) nahajati se mora v materializirani obliki.
V skladu z navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da tako tudi ni podan tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokument nahaja v materializirani obliki.
4. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom v takšni obliki, kot ga zahteva prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 14. 1. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka