Mitja Lomovšek, novinar Požar Reporta - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-20/2011/72
Kategorije: Mediji, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi novinarja, ki je od organa zahteval seznam vseh izvršilnih postopkov, ki so bile proti dolžniku HDD Olimpija sproženi v zadnjih petih letih (ime upnika, znesek izvršbe, opravilno št. in datum pravnomočnosti). Pooblaščenec je v postopek kot stranske udeležence poklical tako dolžnika kot tudi upnike, ter jih pozval, naj povejo, ali te podatke smatrajo kot njihovo poslovno skrivnost. Pooblaščenec pa je v postopku ugotovil, da se zahtevani podatki ne morejo smatrati kot poslovna skrivnost dolžnika, saj gre za podatke o kršitvi dobrih poslovnih običajev (plačilna nedisciplina). Nadalje je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki lahko predstavljajo poslovno skrivnost posameznih upnikov. Pooblaščenec je tako kot poslovno skrivnost varoval podatke vseh tistih upnikov, ki so to s prijavo stranske udeležbe tudi izrecno izjavili. V preostalem delu pa je bilo ugotovljeno, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, zato je Pooblaščenec organu naložil, naj prosilcu z uporabo delnega dostopa zahtevan dokument posreduje.
ODLOČBA
Številka: 090-20/2011/
Datum: 28. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Mitje Lomovška, Pozareport.si, Report d.o.o., Parmova 41, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odgovor Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 20. 1. 2011 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilka se ugodi in se zavrnilni odgovor organa z dne 20. 1. 2011 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 10 (deset) dni od prejema te odločbe posredovati dokument: »Seznam pravnomočno končanih izvršilnih postopkov, sproženih proti dolžniku Hokejskemu društvu Olimpija v letih od 2006 do 2010, z dne 17. 1. 2011«, pri čemer je dolžan izbrisati naslednje podatke:
- pri izvršilnih postopkih, ki so navedeni pod točkami 17, 22, 27, 31, 34, 35, 46, 52, 54, 56, 66 in 68, je organ dolžan izbrisati firmo pravne osebe, njen naslov in opravilno številko zadeve,
- pri izvršilnih postopkih, ki so navedeni pod točkami 33, 50, 51, 55, 57 in 62, je organ dolžan izbrisati ime in priimek fizične osebe, njen naslov in opravilno številko zadeve.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 17. 11. 2011 na organ naslovil zahtevo po Zmed, v kateri je pojasnil, da v uredništvu pripravljajo članek o delovanju Hokejsko drsalnega društva Olimpija, proti kateremu naj bi bil uveden postopek likvidacije. Prosilec je od organa zahteval seznam vseh izvršilnih postopkov (pravnomočnih izvršilnih sodb), ki so bile proti HDD Olimpija kot dolžniku sprožene v zadnjih petih letih (od 2006 do vključno 2010). Prosilec je zahteval informacije za vsak posamični pravnomočno končan izvršilni postopek proti dolžniku HDD Olimpiji, pri čemer se je želel seznaniti z imenom upnika, zneskom izvršbe, opravilno številko izvršbe in datumom pravnomočnosti izvršbe.
Organ je na prosilčevo vprašanje odgovoril dne 20. 1. 2011, in sicer mu je posredoval podatke o skupnem številu pravnomočno končanih postopkov zoper Hokejsko društvo Olimpija ter skupno vrednost dolga.
Pooblaščenec je dne 20. 1. 2011 prejel pritožbo prosilca ter dne 21. 1. 2011 še njeno dopolnitev. Pritožba je bila poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, zato jo je z dopisom št. 092-24/2011/5 z dne 24. 1. 2011 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Pooblaščenec je dne 27. 1. 2011 prejel s strani organa odstopljeno pritožbo.
Prosilec v pritožbi navaja, da odgovor organa smatra kot pomanjkljiv in necelovit. Meni, da ima pravico pridobiti celovito informacijo v okviru štirih zahtevanih podatkov, ki jih je zahteval v svojem dopisu organu. Prosilec poudarja, da so tudi na spletnih straneh sodišča objavljeni podatki kot so: tožnik, toženec, znesek, datum obravnave. V civilno - odškodninskih zadevah so torej te informacije javne, prosilec pa meni, da bi morali biti ti podatki javni tudi v izvršilnih postopkih, ob tem pa poudari, da gre pri HDD Olimpija za društvo, torej javno organizacijo in ne za zasebno podjetje ali delniško družbo. Prosilec navaja, da gre za absurdno nesprejemljiv odgovor organa glede delovanja društva, ki deluje v javnem interesu in vsako leto prejema sredstva s strani Mestne občine Ljubljana. Po mnenju prosilca v konkretnem primeru ne more iti za kršenje osebnih podatkov upnikov.
Pooblaščenec je dne 2. 2. 2011 organ pozval, naj mu posreduje dodatno dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje pritožbe in odločanje. Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo prejel dne 3. 2. 2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Prosilec je zahteval od organa informacije kot medij, zato se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa z dne 20. 1. 2011, v katerem je ta prosilcu posredoval podatke o skupnem številu pravnomočno končanih postopkov zoper Hokejsko društvo Olimpija ter skupno vrednost dolga, v preostalem delu pa je prosilčevo zahtevo zavrnil.
Pri presoji pritožbe prosilca se je Pooblaščenec omejil:
- na formalni preizkus, ali zahtevana informacija izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ Pooblaščencu posredoval dokument, ki je predmet zahteve, torej seznam vseh izvršilnih postopkov, ki so bile proti Hokejsko drsalnemu društvu Olimpija kot dolžniku sprožene v zadnjih petih letih (od 2006 do vključno 2010), kar pomeni, da je izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ, s tem pa je podana tudi procesna predpostavka po ZMed, zato je pritožba dovoljena.
Nadalje pa se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
2. Pojem informacije javnega značaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Upoštevaje vse navedeno in definicijo informacije javnega značaja, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevan dokument predstavlja informacijo javnega značaja, saj so izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja: informacija izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija pa se obenem nahaja v materializirani (pisni) obliki, saj je organ Pooblaščencu zahtevan dokument tudi posredoval.
Ker zahtevan dokument izpolnjuje vse tri pogoje, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, je vprašanje le še, ali so podatki, ki jih zahteva prosilec, prosto dostopni oz. ali obstaja razlog za zavrnitev njegove zahteve zaradi obstoja katere izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Organ je dolžan v povezavi s 44. členom ZUP ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Organ mora pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, na način kot to določa 1. odstavek 7. člena ZUP.
Organ se je dolžan ravnati tudi po 1. odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in 2. odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi. Iz navedenega torej izhaja, da je organ po uradni dolžnosti, pred izdajo odločbe, dolžan pritegniti v postopek vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Po pregledu zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da gre za informacijo, ki se nanaša tudi na različne pravne osebe - dolžnika in upnike v konkretnih izvršilnih postopkih. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na njihove pravice in pravne koristi jih je Pooblaščenec, z dopisi z dne 16. 2. 2011, po določilu 43. in 44. člena ZUP, pozval, naj se izjasnijo o tem, ali prijavljajo stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer Pooblaščenec pojasnjuje, da v postopek ni pozval upnikov, ki so subjekti javnega sektorja, torej tistih, ki so tudi sami zavezanci po ZDIJZ. Pooblaščenec je prejel odgovore trinajstih v postopek pozvanih subjektov, pri čemer je devet subjektov, med njimi tudi Hokejsko drsalno društvo Olimpija, ki ima položaj dolžnika v vseh zadevnih izvršilnih postopkih (v nadaljevanju društvo), navedlo, da zahtevani podatki predstavljajo njihovo poslovno skrivnost po 2. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
4. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Le–ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Na tej podlagi je Pooblaščenec preučil dokument, ki ga zahteva prosilec in v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa, določena v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
4. 1. Varstvo poslovne skrivnosti kot izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
4. 1. 1. Poslovna skrivnost dolžnika
Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se z izjemo poslovne skrivnosti varovali. Pooblaščenec je tako v pritožbeni postopek poleg vseh upnikov pozval tudi dolžnika, Hokejsko drsalno društvo Olimpija, ki je v dopisu Pooblaščencu, prejetim dne 28. 2. 2011, navedel, da se, kot velika večina športnih društev, v obdobju po svetovni krizi in recesiji, ukvarja z zagotavljanjem svojega obstoja, ki je v največji meri odvisen od oglaševanja sponzorjev in sponzorskih sredstev, ki pa se je v zadnjih letih drastično znižalo. Društvo mora biti v svojem delovanju korektno do sponzorjev in njihove prispevke obravnavati kot poslovno skrivnost, prav tako pa je poslovna skrivnost tudi njihovo razmerje do preostalih upnikov. Objava takšnih podatkov nepooblaščeni osebi bi lahko predstavljala resno težavo za obstoj društva, zato v društvu menijo, da razkritje podatkov ne bi bilo upravičeno.
Vprašanje, do katerega se je Pooblaščenec v konkretnem primeru moral najprej opredeliti, je, ali se pojem poslovne skrivnosti, kot je opredeljena v 39. členu ZGD-1, sploh lahko nanaša tudi na društva, organizirana v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS, št. 61/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDru-1). Poslovno skrivnost ZGD-1 namreč priznava zgolj gospodarskim družbam, ZDru-1 pa poslovne skrivnosti glede poslovanja društev ne omenja. Dejavnosti društev ni mogoče preprosto primerjati s klasičnim prostim trgom, na katerem tekmujejo gospodarski subjekti. ZDru-1 namreč v 1. členu določa, da je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Prav tako pridobitna dejavnost, kot jo določa 2. odst. 3. člena ZGD-1 in ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, ni pojem, ki bi ga bilo preprosto mogoče prenesti na društva. Kot izhaja iz 3. odstavka 1. člena ZDru-1, namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička.
Pooblaščenec kljub temu ocenjuje, da je potrebno ureditev poslovne skrivnosti v ZGD-1 razlagati širše. Mogoče je namreč, da tudi drugi pravni subjekti, ne le gospodarske družbe, nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Nezmožnost zavarovanja pomembnih podatkov takšnih oseb bi poslabšala njihov položaj v tekmovanju z drugimi subjekti na istem trgu, zato Pooblaščenec dopušča možnost, da bi v posamičnih primerih tudi društva lahko dokazovala, da določene informacije, ki se nanašajo na njih, predstavljajo njihovo poslovno skrivnost.
Pooblaščenec je z vpogledom v dokument ugotovil, da prosilec zahteva podatke o pravnomočno končanih izvršilnih postopkih, vodenih proti konkretnemu dolžniku - društvu. Cilj izvršilnega postopka je izterjava upnikove terjatve, nastale na podlagi obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom. Obligacijsko razmerje je pravno razmerje, v katerem je en subjekt tega razmerja (upnik) upravičen od drugega subjekta (dolžnika) zahtevati, da opravi določeno izpolnitveno ravnanje, drugi subjekt (dolžnik) pa je to izpolnitveno ravnanje dolžan (zavezan) opraviti.
5. člen Obligacijskega zakonita (Ur. l. RS, št. 97/07-UPB1, v nadaljevanju OZ) kot eno izmed temeljnih načel obligacijskega prava, določa načelo vestnosti in poštenja. Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja, v prometu pa ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
Temeljno načelo obligacijskega prava je tudi dolžnost izpolnitve obveznosti oz. »pacta sunt servanda«. 9. člen OZ določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. To načelo zagotavlja pogodbeno disciplino. Pogodbene stranke se svobodno odločajo, ali bodo sklenile pogodbo in kakšna bo njena vsebina. Toda potem, ko je pogodba veljavno sklenjena, morajo stranke sprejete obveznosti izpolniti, in sicer tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi. Pogodba se sklene z namenom, da se sprejete obveznosti izpolnijo. Dolžnost izpolnitve obveznosti je univerzalno načelo obligacijskega prava in ne velja zgolj za pogodbena razmerja, ampak za vsa obligacijska razmerja, ne glede na temelj nastanka obveznosti, ki izhajajo iz enostranske izjave volje, civilnega delikta in drugih obveznosti. Uveljavitev tega načela je zagotovljena tudi s sodnim varstvom pravic (Več: Juhart, Plavšak in drugi avtorji: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana 2003, str. 121).
Podatki, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, so podatki o pravnomočno končanih izvršilnih postopkih proti društvu. Temeljni cilj vsakega gospodarskega subjekta, ki deluje na trgu, je zagotovo ta, da pridobi dobiček in poveča premoženje. Za dosego tega cilja si vsak poslovni subjekt prizadeva, da bi bile obveznosti iz obligacijskih oz. poslovnih razmerij, v katera stopa, v celoti izpolnjene. Kadar ne pride do prostovoljne izpolnitve obveznosti s strani dolžnikov določenega poslovnega subjekta, lahko le-ta začne postopek za prisilno izvršitev terjatve. Očitno je, da podatki, ki jih zahteva prosilec, izkazujejo določeno plačilno nedisciplino društva. Plačilna nedisciplina kot taka pa pomeni bodisi nespoštovanje dogovorjenih zneskov, rokov, ali načinov poravnavanja obveznosti in je po mnenju Pooblaščenca ena od oblik kršenja dobrih poslovnih običajev oziroma poslovne etike. Takšni podatki pa v skladu s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti društva, saj se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je sicer potrebno možnost varovanja poslovnih skrivnosti v določenih situacijah priznati tudi subjektom kot so društva, vendar pa v konkretnem primeru podatki, ki izkazujejo plačilno nedisciplino društva, na podlagi izrecne določbe 3. odst. 39. člena ZGD-1, ne morejo biti zavarovani s predmetno izjemo, tudi neglede na navedbe društva, da bi razkritje takšnih podatkov potencialno lahko škodovalo delovanju društva na trgu.
4.1.2. Poslovna skrivnost upnikov
Kljub temu pa je treba izjemo poslovne skrivnosti, ki je vedno določena v interesu vseh subjektov, na katere se zahtevane informacije nanašajo, presojati tudi z vidika položaja upnikov. Tudi upniki v konkretnih izvršilnih postopkih imajo lahko upravičen interes, da se podatki, ki kažejo na višino njihovih terjatev, ki izhajajo iz njihovih poslovnih razmerij s konkretnim društvom, ne razkrijejo javnosti. Zaradi navedenega je Pooblaščenec zasebno-pravne subjekte, ki imajo v zadevnih izvršilnih postopkih položaj upnika, pozval, naj navedejo, ali ti podatki za njih predstavljajo poslovno skrivnost.
ZGD-1 loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Le-ta v konkretnem primeru glede na samo naravo informacije ne pride v poštev, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju zahtevane podatke presojal z vidika objektivnega kriterija in je ugotavljal, ali informacije o izvršilnih postopkih prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odstavek 39. člena ZGD-1.
Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju subjekta. Pomembno je, da se konkurenčna prednost subjekta šteje za prednost v kakršnemkoli pogledu, tudi v negativnem smislu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj.
Pooblaščenec na tem mesti ponovno poudarja, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti na subjektu, čigar podatki naj bi se z izjemo poslovne skrivnosti varovali. Zgolj osem v postopek pozvanih subjektov je (poleg društva - dolžnika) z dopisom, v katerem so navedli, da gre za njihovo poslovno skrivnost, podatke, ki jih prosilec zahteva, tudi aktivno varovalo. Slednji so obstoj poslovne skrivnosti zatrjevali z različnimi argumenti, in sicer:
- da gre za podatke, ki izhajajo iz pogodbe, na kateri temelji terjatev do dolžnika,
- da so tudi znotraj podjetja ti podatki znani le ozkemu krogu ljudi in niso splošno dostopni, saj gre za podatke o razvejanosti poslovne mreže in informacije o odnosih s poslovnimi partnerji,
- da so podatki del njihovih finančnih baz, ki se štejejo za zaupne (v kolikor ne gre za splošne bilančne postavke, ki so objavljene v AJPES),
- da bi lahko konkurenčna podjetja informacije o poslovnih partnerjih, izvršilnih in drugih postopkih ter poslovni mreži zlorabila za odtegovanje strank in širjenje slabe publicitete o podjetju, kar se nemudoma odrazi v porastu nezaupanja strank v integriteto družbe, posledično pa v manjšem številu strank, manjšem številu sklenjenih pogodb in celo izgubi obstoječih strank in njihovem odhodu h konkurentom,
- da se nikakor ne sme vzpostaviti stanje, ko bi bili podatki o poslovnem partnerju in poslovnem razmerju javno razkriti, saj bi razkritje takšnih informacij pomenilo kršitev pogodbenih obveznosti in potencialno odškodninsko odgovornost,
- da bi razkritje informacij povzročilo nezaupanje strank, temu pa lahko sledi odpoved pogodb, izguba dohodka, izguba ugleda in tržnega položaja, kar se lahko konča z veliko in nenadomestljivo škodo.
Po mnenju Pooblaščenca lahko že sama objava podatka, da je določen poslovni subjekt v sporu in v kakšnem sporu je, v veliki meri vpliva na njegov konkurenčni položaj, nadalje pa lahko tudi podatek o poslovnem sodelovanju določenih subjektov ter v tej zvezi višina terjatev posameznih upnikov škodi njihovemu delovanju na trgu. Dejstvo je namreč, da so določena poslovna razmerja zaupna in bi razkritje takšnih podatkov lahko škodilo ugledu upnikov, kar bi se lahko odrazilo tudi v finančnih posledicah, nezaupanju drugih poslovnih partnerjev, izgubi strank ipd.
Pri tem je treba pojasniti, da civilni izvršilni postopek, ki temelji na načelu dispozitivnosti, (kar pomeni, da se izvršilni postopek praviloma začne na predlog upnika, ki sam tudi odreja predmet in sredstvo izvršbe) pomeni procesno delovanje za prisilno izvršitev terjatev. Terjatve lahko izhajajo bodisi iz izvršilnega naslova (ki je lahko sodna odločba oz. sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno) bodisi, kadar gre za denarne terjatve, izhajajo iz verodostojne listine. Dokumenti, ki predstavljajo verodostojno listino, so taksativno določeni v zakonu (npr. faktura, menica, ček, izpisek iz overjenih poslovnih knjig ipd). Iz navedenega izhaja, da se v izvršilnem postopku lahko zahteva prisilna izterjava terjatev, ki niso nujno bile predmet nekega drugega predhodnega (pravdnega) postopka, in tako njihova višina ni bila nikoli javno objavljena na spletnih straneh sodišča, kjer so, kot na to opozarja prosilec, objavljene stranke ter višina spornega predmeta v pravdnih postopkih. Po pregledu konkretnega dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri vseh izvršilnih postopkih upnikov, ki so zatrjevali poslovno skrivnost, za izvršilne postopke na podlagi verodostojne listine. V zvezi z navedenim Pooblaščenec tudi poudarja, da gre za podatke, ki niso javno dostopni preko objav sodišča, na kar se sicer sklicuje prosilec.
Tako je Pooblaščenec na podlagi tehtanja argumentov prišel do zaključka, da bi razkritje podatkov o izvršilnih postopkih dejansko lahko škodovalo konkurenčnemu položaju posameznih gospodarskih subjektov (torej tistih, ki so takšne podatke v postopku po ZDIJZ tudi aktivno varovali) in bi jim lahko nastala škoda, če bi bili podatki razkriti nepooblaščenim osebam, zato je Pooblaščenec odločil, da se prosilcu ne sme razkriti identiteta osmih upnikov društva.
Prvostopenjski organ mora tako z uporabo 7. člena ZDIJZ (delni dostop) pri posredovanju zahtevanega dokumenta prosilcu iz seznama izbrisati podatke o upniku (firmo ter naslov) ter opravilno številko postopka. To mora organ storiti pri izvršilnih postopkih, ki so v zahtevanem dokumentu navedeni pod št. 17, 22, 27, 31, 34, 35, 46, 52, 54, 56, 66 in 68 (določeni gospodarski subjekti so upniki v večih izvršilnih postopkih proti dolžniku - društvu). Glede teh podatkov je namreč podana izjema poslovne skrivnosti iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. 2. Varstvo osebnih podatkov kot izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je ob vpogledu v zahtevan dokument ugotovil, da se v dokumentu kot upniki v konkretnem izvršilnem postopku pojavljajo tudi fizične osebe, zato je v nadaljevanju presojal, ali v dokumentu vsebovani osebni podatki predstavljajo osebne podatke, ki so varovani v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
ZDIJZ v 3. točki 6. člena napoti na uporabo ZVOP-1, ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, za javni sektor opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika, možnost le-te pa mora biti v javnem sektorju določena z zakonom.
Po natančnem pregledu dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da se v dokumentu nahajajo tudi podatki o izvršilnih postopkih, v katerih kot upniki nastopajo fizične osebe. V konkretnem primeru gre za varovane osebne podatke posameznikov, saj za njihovo posredovanje javnosti ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, prav tako pa podatki izvirajo iz zasebne sfere teh posameznikov. Pooblaščenec je tako ugotovil, da gre pri v dokumentu vsebovanih podatkih o upnikih - fizičnih osebah, za varovane osebne podatke, ki v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij.
Glede na navedeno mora organ v skladu s 7. členom ZDIJZ iz dokumenta izbrisati ime, priimek ter naslov fizičnih oseb ter opravilno številko postopka, saj je na podlagi teh podatkov fizična oseba lahko določljiva. To mora organ storiti pri izvršilnih postopkih, v zahtevanem dokumentu navedenih pod št. 33, 50, 51, 55, 57 in 62.
5. Zaključek
Ker je Pooblaščenec v postopku ugotovil, da določeni podatki iz zahtevanega dokumenta predstavljajo prosto dostopne informacije je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil zavrnilni odgovor organa z dne 20. 1. 2011 ter sam rešil zadevo. V delu, v katerem zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2. in 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pa je zahtevo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno, po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka