Prosilec - MKGP, Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
+ -Številka: 090-17/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval uradni dokument analize o povzročiteljih škode na živi meji med konkretnima parcelama. Pooblaščenec je ugotovil, da pri organu obstaja zgolj en dokument, ki se nanaša na predmet prosilčeve zahteve, to je osebna zabeležka organa, ki je nastala istega dne kot je bil opravljen pregled žive meje. Ker je navedeni dokument po presoji Pooblaščenca v celoti informacija javnega značaja, je bilo organu naloženo, naj ga prosilcu tudi posreduje.
ODLOČBA
Številka: 090-17/2011
Datum: 10. 2. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijska inšpekcija, Vilharjeva 33, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0611-2224/2010-15, z dne 6. 12. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 0611-2224/2010-15 z dne 6. 12. 2010 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku desetih (10) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo osebne zabeležke, ki je nastala isti dan (dne 4. 8. 2010), kot je bil opravljen pregled žive meje med parc. št. …. in parc. št. …., obe k.o. ….
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 4. 10. 2010 na organ naslovil zahtevo, v kateri je od organa zahteval posredovanje kopije uradnega dokumenta analize o povzročiteljih škode na živi meji med parcelama … ter …., k.o. ….. Prosilec je navedel, da je iz predhodnega dopisa organa razvidno, da so bili vzorci odvzeti in je bila po vsej verjetnosti opravljena analiza uradnega laboratorija.
Organ je dne 6. 12. 2010 izdal odločbo št. 0611-2224/2010-15, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je prosilec dne 3. 8. 2010 podal prijavo organu o sumu glede nedovoljene rabe fitofarmacevtskih sredstev na živi meji med njegovo in sosedovo parcelo. Prosilec je bil o pregledu na kraju samem pisno obveščen. V dopisu je inšpektorica obrazložila, da je opravila ogled na kraju samem, pri tem je bila živa meja foto dokumentirana, vidnih znakov sušenja rastlin, ki bi bili lahko posledica uporabe herbicidov, ni bilo. Kmetijska inšpektorica je odvzela nekaj vejic žive meje, ki jih je analizirala skupaj s kolegi fitosanitarnimi inšpektorji, ki so pod mikroskopom odkrili napad žuželk resokrilcev ali tripsov, ki napadajo živo mejo, jo izsesavajo in vplivajo na spremembe listov. Glede na dejstvo, da je kmetijska inšpektorica s pomočjo fitosanitarnih inšpektorjev kot strokovnih izvedencev na podlagi pregleda vzorcev rastlin pod mikroskopom nesporno ugotovila, da pri omenjeni zadevi ni šlo za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ampak za napad insektov resokrilcev, si za ta namen ni pridobila posebne uradne analize, ampak je o tej ugotovitvi obvestila stranko neposredno z dopisom o ugotovitvah. Zato analizni izvid, kot zahtevani dokument, ne obstaja v spisu, zaradi česar je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.
Zoper predmetno odločbo je prosilec dne 23. 12. 2010 pri organu vložil pritožbo. Prosilec je v pritožbi navedel, da se je na inšpektorat obrnil zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Nadalje je navedel, da je organ v dopisu z dne 10. 8. 2010 navedel, da je vrhnji del žive meje skoraj v celoti posušen in brez listja ter, da je bilo ob ogledu odvzetih nekaj vejic žive meje z listi in da vidnih znakov uporabe FFS ni bilo ugotoviti. V odgovoru z dne 3. 12. 2010 je organ navedel, da živa meja ni bila tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi. Obenem je organ opozoril, da bi lahko njegova prijava kazala znake lažne prijave. V dopisu 6. 12. 2010 je organ navedel, da je bila ob obisku, dne 4. 8. 2010, živa meja fotografirana, vidnih znakov sušenja rastlin, ki bi lahko bili posledica herbicidov, pa ni bilo. Prosilec opozarja, da je takšna trditev v nasprotju s trditvijo iz dopisa z dne 10. 8. 2010. Prosilec želi informacijo, ki je podlaga trditvi, da živa meja ni bila tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi. Prosilec verjame, da je bilo pri opravljanju nalog nadzora in sprejemanju ukrepov v danem primeru izvršeno oziroma sprejeto vse skladno z zakonom in da o tem obstaja tudi ustrezna dokumentacija.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 25. 1. 2011.
Pooblaščenec je dne 2. 2. 2011 pri organu opravil dodatne poizvedbe glede obstoja dokumentacije ter istega dne organu poslal dopis št. 090-17/2011/2, v katerem je organ pozval, naj mu posreduje dodatno dokumentacijo glede predmetne zadeve. Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo prejel dne 9. 2. 2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
2. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja
Pooblaščenec na tem mestu najprej pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
Nadalje je potrebno pojasniti, da če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Glede na to, da je organ v zadevi izdal zavrnilno odločbo, ker informacije, ki jih prosilec zahteva, ne obstajajo, se je Pooblaščenec uvodoma ukvarjal z vprašanjem, ali organ dejansko ne razpolaga z informacijami, ki bi ustrezale prosilčevi zahtevi, in sicer je Pooblaščenec preverjal, ali obstaja uradni dokument analize o povzročiteljih škode na živi meji med parcelama …. ter …., k.o. …., oziroma, kot je v pritožbi navedel prosilec, ali obstaja dokument z informacijo, ki je podlaga trditvi, da živa meja ni bila tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi.
Kot je bilo s strani organa pojasnjeno v izpodbijani odločbi, je kmetijska inšpektorica dne 4. 8. 2010 opravila ogled na kraju samem, pri čemer je bila sporna živa meja fotografirana, odvzetih pa je bilo tudi nekaj vejic žive meje, ki jih je inšpektorica analizirala s kolegi fitosanitarnimi inšpektorji, ki so pod mikroskopom odkrili napad žuželk resokrilcev ali tripsov. Inšpektorica je s pomočjo fitosanitarnih inšpektorjev kot strokovnih izvedencev na podlagi pregleda vzorcev rastlin pod mikroskopom nesporno ugotovila, da pri omenjeni zadevi ni šlo za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ampak za napad insektov resokrilcev. Zaradi navedenega si inšpektorica ni pridobila posebne uradne analize, ampak je o tej ugotovitvi obvestila stranko neposredno z dopisom o ugotovitvah. Zato analizni izvid, ki ga zahteva prosilec, v spisu ne obstaja.
Pooblaščenec je dne 2. 2. 2011 opravil še dodatne poizvedbe pri organu glede predmetne zadeve ter obstoja drugih dokumentov, ki bi lahko prišli v poštev v zvezi s prosilčevo zahtevo. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da so bile odvzete vejice pregledane pod mikroskopom, pri čemer je bilo nedvomno ugotovljeno, da gre v zvezi s poškodbami na živi meji za napad insektov in ne za nedovoljeno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, zato nadaljnja analiza vejic žive meje ni bila opravljena. Pooblaščenec na podlagi pojasnil organa ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, zato je ugotovil, da ne obstaja dokument, v katerem bi bili zapisani rezultati nadaljnje analize. Pooblaščenec ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima, oziroma vprašanja, ali bi organ navedene informacije moral imeti, pač pa samo ugotavlja, ali določeni dokumenti pri organu obstajajo ali ne.
Pooblaščenec je nadalje, tudi glede na formulacijo prosilčeve pritožbe, v kateri je prosilec še dodatno pojasnil, da želi informacijo, ki je podlaga trditvi, da živa meja ni bila tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, pri organu poizvedel, ali glede same preiskave z mikroskopom obstajajo kakršnikoli uradni zaznamki, zabeležke, oziroma podobni dokumenti, ki bi jih organ ustvaril tekom same preiskave z mikroskopom. Organ je Pooblaščencu pojasnil, da v zadevi dejansko obstaja osebna zabeležka, ki je nastala isti dan, kot je bil opravljen pregled sporne žive meje. Organ je po pozivu Pooblaščenca navedeno zabeležko Pooblaščencu tudi posredoval, ob tem pa še pojasnil, da je fitosanitarni inšpektor Aleš Pajmon v svoji pisarni pod mikroskopom na prinešenih listih ligustra, ki jih je kmetijska inšpektorica prinesla iz terena, ugotovil prisotnost insekta resokrilca (tripsa), kar lahko tudi osebno potrdi.
Pooblaščenec je po pregledu posredovanega dokumenta, t.j. osebne zabeležke z dne 4. 8. 2010, ugotovil, da je navedena zabeležka edini dokument, ki bi lahko ustrezal zahtevi prosilca z dne 4. 10. 2010. Organ namreč drugačne analize iz žive meje odvzetih vejic ni opravil, saj je ocenil, da za odločitev v zadevi zadostujejo ukrepi, ki jih je izvedel (ogled na terenu, preiskava z mikroskopom). Glede same preiskave z mikroskopom pa je bila s strani uradne osebe sestavljena osebna zabeležka, ki, kot del inšpekcijskega spisa, prav tako predstavlja uradni dokument in hkrati edini dokument, ki pri organu obstaja v materializirani obliki in je ob tem podlaga trditvi, da živa meja ni bila tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da predmetna osebna zabeležka nedvomno izvira iz delovnega področja organa in je v celoti informacija javnega značaja, saj ne vsebuje izjem, navedenih v 6. členu ZDIJZ. Osebna zabeležka sicer vsebuje ime in priimek fizične osebe, vendar gre za fitosanitarnega inšpektorja, ki je javni uslužbenec, zaradi česar izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ne pride v poštev (glej 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ). Zaradi vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ prosilcu predmetno osebno zabeležko, kot informacijo javnega značaja, tudi posredovati.
3. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga in so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilcu posredovati fotokopijo osebne zabeležke, ki je nastala isti dan, kot je bil opravljen pregled žive meje (dne 4. 8. 2010) med parc. št. …. in parc. št. …., obe k.o. ….. Organ je dolžan to izvršiti v roku desetih dni od prejema te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka