Prosilka - Okrajno sodišče v Kočevju
+ -Številka: 090-4/2011/2
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK
Prosilka je zahtevala historični zemljiškoknjižni izpisek za določeno parcelo v k.o. Draga, posebej pa je poudarila, da s tem ne misli kopije seznama III, saj to ni dokument, ki ga zahteva. Jedro spora je bilo, ali seznam III predstavlja historični zemljiškoknjižni izpisek, ali pa obstaja kakšen drug dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilke. Pooblaščenec je ugotovil, da je o isti zadevi že odločal organ in Pooblaščenec (o tej zadevi celo teče upravni spor), zato je odločbo organa, s katero je ta dvakrat odločilo o isti stvari, odpravil po uradni dolžnosti, s sklepom pa je zavrgel zahtevo prosilke.
ODLOČBA
Številka: 090-4/2011/2
Datum: 19. 1. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ), prvega in drugega odstavka 251. člena, 247. člena ter prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi …………. (dalje prosilka) zoper odločbo Okrajnega sodišča v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (dalje organ) št. Su 020504/2010-147/2 z dne 23. 11. 2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO
1. Odločba organa št. Su 020504/2010-147/2 z dne 23. 11. 2010 se odpravi po uradni dolžnosti.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
in
SKLEP
1. Zahteva prosilke se zavrže kot nedovoljena.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV
Prosilka je dne 19. 10. 2010 pri organu vložila zaprosilo za historični zemljiškoknjižni izpisek za parcelo 1245 k.o. Draga (in ne kopije seznama III, ki je neuporaben dokument). V njej navaja, da je iz priloženega dopisa z dne 18. 9. 2010 razvidno, da je parcela 1245 k.o. Draga nedvomno vpisana v glavno zemljiško knjigo in ne le v seznam III prekomejnih parcel za k.o. Draga, kot nepravilno pojasnjuje organ. Prosilka navaja, da zato ponovno zahteva, da organ v skladu z Zakonom o sodiščih oz. ZUP in Zakonom o zemljiški knjigi izda historični zemljiškoknjižni izpisek za parcelo 1245 k.o. Draga, v nasprotnem primeru pa prosilka zahteva, da organ izda sklep o zavrnitvi zahteve po izdaji tega dokumenta.
O zahtevi prosilke (ki jo je organ obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ) je organ dne 23. 11. 2010 izdal odločbo št. Su 020504/2010-147/2, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Iz obrazložitve navedene odločbe med drugih izhaja, da organ navaja, da dokument, ki ga je zahtevala prosilka, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da ni izpolnjen kriterij materializirane vsebine, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Organ pojasnjuje, da je iz podrobnejšega vpogleda v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Kočevju razvidno, da se predmetna parcela št. 1245 k. o. Draga nahaja v »Seznamu III«, kjer so navedene vse prekomejne parcele in pri katerih so navedene tudi hišne številke, katerim pripadajo te prekomejne parcele. Tako je pri parceli 1245 navedena številka 13, kar kaže na to, da ta parcela pripada k hiši na naslovu Srednja vas pri Dragi št. 13. Kot je razvidno iz Seznama III so bile vse te prekomejne parcele prenesene na podlagi kriterija hišnih številk v ustrezne vložke, kar je razvidno iz z rdečilom podčrtanih parcel in le parcela 1245 ni z rdečilom podčrtana, kar kaže na to, da ta parcela ni bila prenesena v ustrezni vložek in tako že od vsega začetka ta parcela ni imela svojega zemljiškoknjižnega vložka.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 17. 12. 2010 pri organu vložila pritožbo, ki jo je naslovila na Informacijskega pooblaščenca. V njej obširno pojasnjuje, zakaj se ne more strinjati z ugotovitvijo organa, da zahtevani dokument ne obstaja. Na koncu še dodaja, da meni, da Informacijski pooblaščenec o pravici prosilke do zahtevanega historičnega izpiska za parcelo 1245 k.o. Draga še ni odločil, ker je z odločbo št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010 odločil ter izdal odločbo o »historičnem izpisku za parcelo št. 1245 k.o. Draga, pri kateri je bil še leta 1952 v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ………..«.
K točki 1 izreka odločbe in k točki 1 izreka sklepa
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacijski pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da ne drži ugotovitev prosilke v pritožbi, da Informacijski pooblaščenec v okviru pritožbenega postopka, na podlagi katerega je bila izdana odločba št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010, še ni odločal (in odločil) o historičnem izpisku za parcelo št. 1245 k.o. Draga. Iz navedene odločbe (glej tč. 3.1) namreč izhaja, da se je Informacijski pooblaščenec v konkretnem pritožbenem postopku ukvarjal tudi z vprašanjem obstoja informacije javnega značaja, in sicer historičnega izpiska za parcelo št. 1245 k.o. Draga. Predmet pravice dostopa do informacije javnega značaja so lahko vedno samo materializirani dokumenti, ne glede na to, kakšna vsebina iz njih izhaja. Povedano drugače, Informacijski pooblaščenec se v okviru pritožbenega postopka ne more spuščati v vprašanje, kdo je v konkretnem historičnem izpisku vpisan kot lastnik, lahko presoja samo dokument kot tak. Iz navedenega sledi, da gre pri dokumentu »historični izpisek za parcelo št. 1245 k.o. Draga« in dokumentu »historičnem izpisku za parcelo št. 1245 k.o. Draga, pri kateri je bil še leta 1952 v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ……….« za vprašanje presoje istega dokumenta oz. iste informacije javnega značaja, glede katere pa je Informacijski pooblaščenec že v pritožbenem postopku pod opr. št. 090-165/2009 ugotovil, da pri organu ne obstaja. Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 165/2009/7 z dne 8. 3. 2010 je prosilka vložila tožbo na Upravno sodišče RS, pri čemer upravni spor še teče. Tudi iz samih tožbenih navedb prosilke v tožbi (prva stran tožbe) izhaja, da se prosilka ne strinja z odločbo Informacijskega pooblaščenca v delu, ki se nanaša na vprašanje »obstoja historičnega izpiska za parcelo št. 1245 k.o. Draga«. Na podlagi navedena Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da je bilo o isti zahtevi (in pritožbi) prosilke že odločeno.
Tudi organ je pri odločanju v celoti spregledal dejstvo, da je prosilka isti dokument, kot je predmet zahteve z dne 19. 10. 2010, od istega organa že zahtevala dne 15. 7. 2009 in da je bilo o tej zahtevi že odločeno tudi na drugi stopnji, in sicer z zgoraj navedeno odločbo Informacijskega pooblaščenca. Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilke meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je Informacijski pooblaščenec na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje). Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, zato je Informacijski pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje (prva točka izreka odločbe) in zadevo rešil sam (prva točka izreka sklepa).
V dopolnjenem postopku je Informacijski pooblaščenec izhajal iz sledečih dejstev:
- zahteva prosilke z dne 19. 10. 2010 se nanaša na historični zemljiškoknjižni izpisek za parcelo 1245 k.o. Draga;
- isti dokument je prosilka zahtevala že 15. 7. 2009 in o njem je odločil Informacijski pooblaščenec v odločbi št. 090-165/2009/7 (glej 2. točko izreka navedene odločbe), predmetna odločba pa še ni pravnomočna, ker zoper njo še teče upravni spor pred Upravnim sodiščem RS.
Ker v zvezi z dokumentom, ki ga je zahteva prosilka, še teče upravni spor, je treba zahtevo prosilke za dostop do informacije javnega značaja z dne 19. 10. 2010, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP ( ki med drugim pravi, da se zahteva prosilca zavrže, če o isti upravni zadevi še teče sodni postopek), zavreči s sklepom, kar je Informacijski pooblaščenec storil na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP.
K točki 2 izreka odločbe in k točki 2 izreka sklepa
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka