Prosilec - Občina Tabor
+ -Številka: 090-231/2010/3
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK
Pooblaščenec je organu naložil, da prosilcu posreduje fotokopije pogodbe o izvedbi gradbeno obrtniških del za stanovanjski objekt in pogodbe o poslovnem sodelovanju. V nasprotju z navedbami organa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti, niti ne vsebujejo drugih izjem od prostega dostopa. Četudi bi bilo obravnavana dokumenta mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost v skladu s prvim ali drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, takšna oznaka ne bi bila skladna s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni že na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ODLOČBA
Številka: 090-231/2010/
Datum: 21. 3. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 12. 2010, zoper odločbo Občine Tabor, Tabor 21, 3304 Tabor (v nadaljevanju organ), št. 090002/2010-05, z dne 3. 12. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in izpodbijana odločba št. 090002/2010-05, z dne 3. 12. 2010 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Pogodbe št. 1-GO/2008 o izvedbi gradbeno obrtniških del za stanovanjski objekt Ojstriška vas 38, Tabor z dne 5. 11. 2008;
- Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 9. 7. 2010.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 2. 11. 2010 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval fotokopije pogodbe o poslovnem sodelovanju med organom in Simonom Janom in vsa pogodbena razmerja in pogodbe med organom in Simonom Janom.
Organ je z odločbo št. 090002/2010-05, z dne 3. 12. 2010 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je Simon Jan, ki ga je v postopek pozval kot stranskega udeleženca, v svojih odgovorih z dne 3. 11. 2010 in z dne 30. 11. 2010 navedel, da pogodbe, sklenjene z Občino Tabor, zanj predstavljajo poslovno skrivnost, ter da prosilcu dovoljuje vpogled vanje ob prisotnosti uradne osebe organa, ne dovoljuje pa kopiranja pogodb ali odnašanja le-teh iz prostorov organa. V nadaljevanju obrazložitve je organ še navedel, da je prosilca pozval, da mu dostavi ustrezna dokazila glede javnega interesa v zvezi z zahtevo, ki jih vse do dne 3. 12. 2010 ni prejel. Obrazložitev odločbe je organ zaključil s povedjo, da se zahtevi prosilca ne ugodi.
Dne 6. 12. 2010 je Pooblaščenec prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090002/2010-05, z dne 3. 12. 2010, v kateri je prosilec najprej opisal postopek pred izdajo te odločbe, nato pa navedel, da je odločba brezpredmetna, saj je bila izdana z 12 dnevno zamudo. V odločbi so napačno navedeni datumi, pomanjkljivo zapisane pravne podlage, napačno interpretiran dopis prosilca z dne 8. 11. 2010 (v katerem se prosilec sklicuje na prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), glede katerega organ interpretira, da gre za ponovno uporabo informacije javnega značaja, kar ni res. Prosilec prosi Pooblaščenca, da ukrepa skladno z zakonom in mu omogoči pridobiti zahtevano informacijo.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec z dopisom št. 092-231/2010/2, z dne 9. 12. 2010 odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom št. 090002/2010-06, z dne 29. 12. 2010 na podlagi 245. člena ZUP odstopil Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ priložil dokumenta, ki ju je zahteval prosilec, in sicer:
- Pogodbo št. 1-GO/2008 o izvedbi gradbeno obrtniških del za stanovanjski objekt Ojstriška vas 38, Tabor z dne 5. 11. 2008;
- Pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 9. 7. 2010.
Pritožba je utemeljena.
1. Splošno o informacijah javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ).
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
2. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe Pooblaščenca na pravice in pravne koristi tretjih subjektov je organ po določilu 43. in 44. člena ZUP samostojnega podjetnika Simon Jan s.p. (v nadaljevanju samostojni podjetnik) pozval v postopek, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v pritožbenem postopku oziroma, ali zahtevane informacije zanj predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Samostojni podjetnik na poziv Pooblaščenca ni odgovoril.
3. Informacije javnega značaja v obravnavanem primeru
V obravnavanem primeru organ ne zanika niti, da sodi med organe, zavezane po ZDIJZ niti, da zahtevane informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja. Ravno tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, in da se le-te nahajajo pri organu v materializirani obliki. Organ v izpodbijani odločbi ni izrecno poimenoval zahtevanih dokumentov, jih je pa ob odstopu pritožbe zoper to odločbo posredoval Pooblaščencu. Pooblaščenec je zato pri opredelitvi zahtevanih dokumentov sledil navedbi organa v dopisu št. 090002/2010-06, z dne 29. 12. 2010, iz katere izhaja, da sta dokumenta, ki ju je prosilec zahteval kot »pogodbe o poslovnem sodelovanju med organom in Simonom Janom in vsa pogodbena razmerja in pogodbe med organom in Simonom Janom« naslednji pogodbi:
- Pogodba št. 1-GO/2008 o izvedbi gradbeno obrtniških del za stanovanjski objekt Ojstriška vas 38, Tabor z dne 5. 11. 2008, ki je sklenjena med organom kot naročnikom in samostojnim podjetnikom kot izvajalcem;
- Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 9. 7. 2010, ki je sklenjena med organom kot investitorjem in samostojnim podjetnikom kot izvajalcem.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni posumil, da poleg navedenih pogodb pri organu obstajajo še kakšni dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, vendar jih organ v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da obe navedeni pogodbi izpolnjujeta vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.
4. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog zaradi katerega sme organ v celoti ali delno zavrniti zahtevo prosilca, je ugotovitev, da podatki v zahtevanih dokumentih predstavljajo katerokoli izmed izjem, ki so taksativno določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Za vsako obravnavano pogodbo je bilo zato treba v nadaljevanju ugotoviti, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da zahtevana dokumentacija vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za presojo obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru je treba najprej opredeliti poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj posamezen podatek oziroma informacija pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (prvi odstavek) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem, ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (glej Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006; v nadaljevanju Komentar ZGD-1).
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena).
Organ je v izpodbijani odločbi zgolj na deklaratorni ravni zatrjeval obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer zatrjevanega z ničemer ni konkretiziral. Organ se namreč ni skliceval na dokument, ki bi ustrezal zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Enako pomanjkljivo je ravnal tudi samostojni podjetnik pred izdajo izpodbijane odločbe, pritožbenega postopka pa se sploh ni udeležil. Pooblaščenec je zato pregledal vsebino obeh pogodb in ugotovil, da dokumenta nista označena kot poslovna skrivnost. Hkrati ne organ ne samostojni podjetnik nista z ničemer zatrjevala, da obstaja dokument, s katerim bi bili obravnavani pogodbi opredeljeni kot poslovna skrivnost. Navedeno po prepričanju Pooblaščenca zadostuje za zaključek, da dokumentov, ki so predmet obravnavane zahteve, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (opredelitev poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD-1 k 39. členu). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje podatkov iz obravnavanih dokumentov organu očitno povzročilo škodo. Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec je ugotovil, da ne organ ne samostojni podjetnik nista z ničemer izkazala, da bi z razkritjem obravnavanih pogodb lahko nastala občutna škoda. Poleg tega nista pojasnila, ali je obseg, v katerem so informacije iz obravnavanih pogodb znane zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje, ter obseg, v katerem so te informacije znane izven kroga poslovanja, s čim omejen. Poleg tega nista izkazala, da glede obravnavanih pogodb obstajajo ukrepi, ki jih je samostojni podjetnik uporabil za varovanje zaupnosti informacije. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da organ in samostojni podjetnik nista z ničemer konkretizirala vrednosti informacij za samostojnega podjetnika in njegove konkurente ter količine truda in denarnih sredstev, ki jih je porabil za razvoj informacij, glede katerih zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti. Prav tako nista pojasnila vprašanja preprostosti ali težavnosti postopanja, s katerim bi drugi te informacije lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec poudarja, da ob upoštevanju nadzorne funkcije ZDIJZ nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek o tem, kaj in za kakšno ceno je določen subjekt dolžan izvesti na podlagi pogodbe, ki je sklenjena z organom lokalne skupnosti. Javnost takšnih podatkov je nujna že z vidika varstva konkurence in morebitnih zlorab. Predmet Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 9. 7. 2010 je izvajanje inženiring storitev za projekte (komunalno opremljanje določenega zemljišča, gradnja določenega cestnega odseka in II. faza kanalizacije v določenem naselju), ki so del obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb, ki so opredeljene v VI. poglavju Statuta Občine Tabor (Uradni list RS št. 72/93, s spremembami in dopolnitvami). Predmet Pogodbe št. 1-GO/2008 o izvedbi gradbeno obrtniških del za stanovanjski objekt Ojstriška vas 38, Tabor z dne 5. 11. 2008 je izvedba obrtniških del za stanovanjski objekt, ki je v lasti organa. Tovrstna dela predstavljajo ravnanje samoupravne lokalne skupnosti s stvarnim premoženjem, za katero skladno z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/2007; v nadaljevanju ZSPDPO) velja načelo preglednosti (7. člen ZSPDPO) in načelo javnosti (8. člen ZSPDPO). Navedeni podatki z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj subjekta, niso povezani. Morebitnega dejstva, da se izvajanje nalog, ki ga organ prenese na drug subjekt, lahko razlikuje glede na izvajalca ali glede načina izvajanja, ne moremo šteti za poslovno skrivnost. Podatki o vrsti in obsegu obveznosti in pravic, ki jih imata samostojni podjetnik kot izvajalec del in organ kot naročnika oziroma investitor, ne razkrivajo ničesar drugega kot to, na kakšen način se izvajajo konkretne lokalne gospodarske javne službe in ravnanje organa z njegovim stvarnim premoženjem. Z razkritjem teh podatkov javnosti v obravnavanem primeru samostojnemu podjetniku zagotovo ne more nastati občutna škoda. Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da npr. podatek o pogodbeni ceni lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti ni povezano, ker ta podatek ne vpliva na konkurenčni položaj samostojnega podjetnika oziroma organa v obravnavanem primeru. Če namreč želi gospodarski subjekt delovati na trgu oziroma opravljati delo na trgu, mora zanj določiti tudi ceno in jo posredovati kupcu. Morebitnega dejstva, da se cena istovrstne storitve oziroma blaga razlikuje glede na ponudnika ali glede načina ponujanja storitve, ne moremo šteti za poslovno skrivnost, temveč le za poslovne odločitve subjekta, ki želi uspešno delovati na trgu. Cena za posamezno storitev oziroma blago kot taka ne razkriva ničesar drugega kot to, za kakšno ceno je posamezen subjekt v okviru določenega poslovnega razmerja pripravljen opraviti storitev ali dobaviti blago. Z razkritjem tega podatka v obravnavanem primeru zagotovo ne more nastati občutna škoda. Pooblaščenec ob tem omenja tudi sodbo Upravnega sodišča RS U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009, ki je potrdila odločitev Pooblaščenca v zadevi št. 021-83/2007/17, z dne 1. 2. 2008, da cena po enoti predstavlja informacijo javnega značaja. Navedeno nedvomno pripelje do zaključka, da tudi pogodbena vrednost v obravnavanem primeru predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
V prid ugotovitvi, da z razkritjem podatkov iz obravnavanih dokumentov samostojnemu podjetniku nikakor ne bi nastala občutna škoda, govori tudi dejstvo, da podatki v obravnavanih dokumentih niso podatki, ki bi kazali na izkušnje, opremo, kadrovske sposobnosti, inovativnost ali vlaganje v razvojne študije ter kadre. Takšno stališče potrjuje tudi dejstvo, da stranski udeleženec in organ dejansko dovoljujeta prosilcu vpogled (ne pa fotokopij) v zahtevane dokumente, kar pomeni, da tudi sama ocenjujeta, da razkritje teh podatkov ne predstavlja razkritja konkurenčne prednosti stranskega udeleženca in mu posledično ne povzroča občutne škode.
Navedeni argumenti so Pooblaščenca pripeljali do zaključka, da z razkritjem podatkov iz obravnavanih dokumentov ne organu ne samostojnemu podjetniku nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanih pogodbah tudi v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Iz razlogov, navedenih v prejšnjih odstavkih, Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub temu Pooblaščenec podredno pripominja, da četudi bi bilo obravnavana dokumenta mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost v skladu s prvim ali drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, takšna oznaka ne bi bila skladna s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. V konkretnem primeru so ti podatki namreč po zakonu javni, ker izpolnjujejo pogoj iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (gre za podatke o porabi javnih sredstev, hkrati pa ne gre za primere iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne za primere, ko zakon, ki ureja javne finance in zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), na kar je opozoril že tudi prosilec v svojem dopisu z dne 8. 11. 2010 in v pritožbi. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom lokalne skupnosti specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev (organ kot naročnik in investitor v konkretnem primeru porabi javna sredstva za plačilo izvajalcu), zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani z vsebino pogodb, na katerih temelji poraba javnih sredstev v zvezi z izvajanjem obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb in z ravnanjem organa s stvarnim premoženjem. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je zajeto v pogodbi, na kateri temelji poraba javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.
Pooblaščenec je izvedel tudi preizkus, ali v konkretnem primeru poleg izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, katere neobstoj je ugotovljen v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi natančnega pregleda zahtevanih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da ne vsebujejo nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato obravnavani pogodbi v celoti predstavljata prosto dostopni informaciji javnega značaja.
Na koncu Pooblaščenec pojasnjuje še, da se ni spuščal v presojo navedb organa, ki se nanašajo na dokazila glede javnega interesa, ki naj bi jih organu posredoval prosilec, ker so za obravnavani primer povsem pravno nerelevantne. Iz enakega razloga se Pooblaščenec ni opredeljeval do pritožbenih navedb o zamudi pri izdaji izpodbijane odločbe in o napačno navedenih datumih.
4. Zaključek
Pooblaščenec zaključuje, da obe obravnavani pogodbi v celoti predstavljata prosto dostopni informaciji javnega značaja, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pooblaščenec pojasnjuje še, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena ZDIJZ v 2. točki določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Upoštevaje navedeno in glede na vsebino zahteve prosilca mora organ prosilcu posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka