Prosilec - Občina Slovenske Konjice
+ -Številka: 090-229/2010/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval celoletni razdeljeni proračun za občino Slovenske Konjice, in sicer podrobno, koliko sredstev je prejela 1. volilna enota in koliko 2. volilna enota. Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil, pri čemer se je skliceval, da niso podani pogoji, ki jih za informacijo javnega značaja zahteva 4. člen ZDIJZ. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokument ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Pooblaščencu tudi ni znana pravna podlaga, ki bi organu določala obveznost takšen dokument pripraviti.
ODLOČBA
Številka: 090-229/2010/2
Datum: 3. 2. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ............. (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 12. 2010 zoper odločbo občine Slovenske Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice (v nadaljevanju organ), št. 09001-0017/2010-4 (105) z dne 2. 12. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo, št. 09001-0017/2010-4 (105) z dne 2. 12. 2010, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Organ je dne 13. 11. 2010 prejel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec navedel, da zahteva, celoletni razdeljen proračun za občino Slovenske Konjice in sicer podrobno koliko sredstev je prejela 1. volilna enota in koliko 2. volilna enota. Zahteval je tudi polletni proračun za leto 2010.
Organ je prosilcu v dopisu št. 09001-0017/2010-3 (105) z dne 2. 12. 2010 posredoval spletne povezave na uradno objavo sprejetih aktov: Odlok o proračunu Občine Slovenske Konjice za leto 2009 (Uradni list RS, št. 126/08), Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Slovenske Konjice za leto 2009 (Uradni list RS, št. 29/10), Odlok o proračunu Občine Slovenske Konjice za leto 2010 (Uradni list RS, št. 112/09). Posredoval je tudi kopije gradiva, ki ga je obravnaval Občinski svet ob sprejetju Proračuna za leto 2009 ter Polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto 2010. Zahtevo prosilca pa je v delu koliko sredstev je prejela 1. volilna enota in koliko 2. volilna enota zavrnil z odločbo, št. 09001-0017/2010-4 (105) z dne 2. 12. 2010. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je zahtevo prosilca treba zavrniti. ZDIJZ v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ prosilcu pojasnjuje, da je proračun akt občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za eno leto. V skladu z Zakonom o javnih financah in internimi akti občine je župan dolžan predlagati občinskemu svetu v sprejem proračun, ki ga sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Organ nadalje pojasnjuje, da informacijski sistem za pripravo proračuna ne omogoča priprave, niti izpisa v obliki kot zahteva prosilec, torej ločeno koliko sredstev je prejela 1. volilna enota in koliko 2. volilna enota. Organ ugotavlja, da dokument brez dvoma sodi v delovno področje organa, vendar organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Organ zatrjuje, da z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet vloge prosilca, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organ je zaključil, da vlogi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja.
Pooblaščenec je dne 20. 12. 2010 zoper odločbo, št. 09001-0017/2010-4 (105) z dne 2. 12. 2010, prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da je bila njegova zahteva zavrnjena iz razloga, da zahtevan podatek nima značaja javne informacije, saj dokument ni ustvarjen oz. izdelan v zahtevani obliki in kot tak ni v materializirani obliki. Prosilec meni, da je glede na dejstvo, da je od občine Slovenske Konjice zahteval dokument, ki izvira iz njihovega delovnega področja in da gre za podatke, ki morajo biti zbrani v materializirani obliki, bodisi v enem ali več dokumentih, zavrnitev njegove vloge neutemeljena. Prosilec svoje prepričanje utemeljuje z dejstvom, da podatki o predvideni porabi proračunskih sredstev po posameznih krajevnih skupnostih in posledično posameznih volilnih enotah izhajajo je že iz proračuna – torej obstajajo v materializirani obliki, vsaj kot evidenca. Prosilec tudi zatrjuje, da v zahtevku po neznanih dejstvih ali dokumentih, ki ne obstajajo, gre zgolj za to, da niso zbrani v ustrezni obliki – to je poročila, iz katerega bi transparentno izhajalo, koliko sredstev je bilo namenjeno za posamezno volilno enoto. Dejstvo, da podatki niso zbrani v obliki finančnega poročila, ne more pomeniti, da jim je s tem odvzeta lastnost informacije javnega značaja. Prosilec tudi navaja, da ZDIJZ v 2. členu nalaga organom, da si prizadevajo, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju, s čimer ni usklajeno dejstvo, da dokument, ki ni izdelan v zahtevani materializirani obliki, ni informacija javnega značaja.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec z dopisom, št. 092-239/2010/2 z dne 20. 12. 2010, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom, št. 09001-0017/2010-8 (105) z dne 27. 12. 2010, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v konkretni zadevi dostop do informacije zavrnil, saj po njegovem mnenju niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokument ne obstaja, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da ni nobene zakonske podlage, da bi bil organ po veljavni zakonodaji dolžan pripraviti dokument o tem, koliko sredstev iz občinskega proračuna je v letu 2009 prejela 1. volilna enota in koliko 2. volilna enota.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane zahteve, ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Glede podatka o tem, koliko sredstev iz občinskega proračuna je v letu 2009 prejela 1. volilna enota in koliko 2. volilna enota, je Pooblaščenec nedvomno ugotovil, da takšen dokument ne obstaja. Pooblaščencu tudi ni znana pravna podlaga, ki bi organu določala obveznost takšen dokument pripraviti. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi ga moral organ ustvariti, česar pa po ZDIJZ ni dolžan. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Pooblaščenec tudi meni, da že iz same dokumentacije, ki se nanaša na zahtevo prosilca, izhaja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve in mu je posredoval vse informacije in dokumente, s katerimi dejansko razpolaga. Na ta način je organ izkazal pripravljenost, da ravna transparentno, zaradi česar Pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi kazali na to, da želi organ nekaj prikriti.
Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo, št. 09001-0017/2010-4 (105) z dne 2. 12. 2010, občine Slovenske Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka