Prosilec - Jp Vodovod-Kanalizacija d.o.o.
+ -Številka: 090-227/2010/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval podatke o tem, koliko primerljivih intervencij izkop/ukinitev legalnih priključkov v mestu Ljubljana je bilo organu naročenih s strani Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) v letu 2010 in v letih 2005-2009, ter koliko jih je bilo izvršenih. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker zahtevana dokumentacija ne obstaja v materializirani obliki in bi jih organ moral šele ustvariti.
ODLOČBA
Številka: 090-227/2010/4
Datum: 11. 01. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ........... (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 3. 2010, zoper odločbo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., Vodovodna cesta 90, p.p. 3233, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 11. 11. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 02. 11. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do naslednjih informacij:
1. Koliko primerljivih intervencij izkop/ukinitev legalnih priključkov v mestu Ljubljana je bilo organu naročenih s strani Inšpektorata za okolje in prostor (v nadaljevanju IRSOP) v letu 2010;
2. Koliko primerljivih intervencij izkop/ukinitev legalnih priključkov v mestu Ljubljana je bilo izvršenih s strani organa po naročilu IRSOP v letu 2010;
3. Koliko primerljivih intervencij izkop/ukinitev legalnih priključkov v mestu Ljubljana je bilo organu naročenih s strani IRSOP v letih 2005-2009;
4. Koliko primerljivih intervencij izkop/ukinitev legalnih priključkov v mestu Ljubljana je bilo izvršenih s strani organa po naročilu IRSOP v letih 2005-2009.
Dne 11. 11. 2010 je organ izdal odločbo, v kateri je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi neobstoja dokumenta.
Pooblaščenec je dne 10. 12. 2010 prejel pritožbo prosilca na navedeno odločbo organa, v kateri je prosilec navedel, da ne verjame, da organ zahtevanih dokumentov ne poseduje. V skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ in prvim odstavkom 259. člena ZUP, je Pooblaščenec pritožbo odstopil prvostopenjskemu organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 24-2000-I-000058/2010 z dne 23. 12. 2010.
Pooblaščenec je dne 10. 01. 2011 z namenom pridobitve dodatnih pojasnil pri organu opravil ogled in camera, o katerem je bil pripravljen zapisnik št. 090-227/2010/3.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Za vse izvajalce javnih služb je pri tem značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. V konkretnem primeru je organ sicer pravna oseba zasebnega prava, vendar pa je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, na kar se nanašajo tudi zahtevani dokumenti. Oskrba s pitno vodo je glede na določbo prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1) obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Podrobneje javno službo oskrbe s pitno vodo opredeljuje Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/2006, 41/2008, v nadaljevanju Pravilnik), ki v 14. točki 1. člena določa, da je upravljavec vodovoda oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom. Prosilec je zahteval dokumente, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo na področju mesta Ljubljana. Na podlagi 48. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 17/06, 59/07, v nadaljevanju Odlok) Mestne občine Ljubljana je kot upravljavec vodovoda oz. izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo za področje mesta Ljubljana določeno Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija d.o.o. – torej organ. Posledično je, ob upoštevanju določb drugega odstavka 12. člena Odloka, organ pristojen za ukinitev vodovodnih priključkov. Glede na navedeno torej dokumenti o ukinitvi vodovodnih priključkov na področju Ljubljane, nedvomno spadajo v njegovo delovno področje.
Kot izhaja iz določb prvega odstavka 8. člena Odloka je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna na območju, kjer je javni vodovod zgrajen, se gradi, se obnavlja ali prenavlja. Trajna ukinitev vodovodnega priključka je glede na prvi odstavek 12. člena Odloka in glede na navedbe organa dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Glede na pojasnila organa na ogledu in camera, dne 10. 1. 2011, pa organ izvaja tudi številne druge posege na vodovodnem sistemu (npr. popravila, priključitve ipd.), in sicer izvede organ približno 500 takšnih posegov mesečno. Ti posegi pa se vodijo le po delovnih nalogih, ni posebne druge evidence, ker je organ ne potrebuje. Za vsak poseg se pripravi delovni nalog, kar pomeni približno 6000 delovnih nalogov letno. Če bi tako organ hotel odgovoriti na vprašanja prosilca, bi moral pregledati vse delovne naloge (glede na zahtevo prosilca približno 30000 delovnih nalogov) in prešteti tiste, ki so bili pripravljeni za namene ukinitve priključkov. Pri tem pa iz delovnih nalogov ni razvidno, ali je ukinitev priključka naročil IRSOP ali posameznik zaradi rušitve svojega objekta. Posledično bi moral organ med 30.000 delovnimi nalogi poiskati vse delovne naloge za ukinitev priključka in nato pogledati za vsak tak delovni nalog v spis, da bi ugotovil, ali je bila ukinitev naročena s strani IRSOP.
V obravnavani zadevi je tako ključno vprašanje, ali pomeni pregled vseh delovnih nalogov in nato preverjanje, ali je bila posamezna ukinitev priključka naročena s strani IRSOP, ustvarjanje nove informacije. Kot izhaja iz gornje opredelitve informacije javnega značaja, je namreč s pojmom informacija javnega značaja mišljena le informacija, ki že obstaja, tako da zavezanemu organu ni treba vložiti pretiranega dodatnega dela, truda ali predelave pri seznanitvi prosilca z njo. Preizkus, ali pridobitev informacije, ki je del širšega sistema, od organa terja pretiran ali le razumen delovni vložek, ostaja stvar presoje v vsakem primeru posebej. Organ mora torej ob vsaki zahtevi znova oceniti, kakšen delovni vložek terja pridobitev podatka, ki »plava« v sistemu. Če dodaten trud ostaja v razumnih mejah in gre za razumno količino administrativnega dela, ne gre za ustvarjanje novega podatka oziroma zbirke, temveč za informacijo javnega značaja, ki že obstaja. Iz tega sledi, da mora organ podatek (npr. podatek o bruto plači posameznega javnega uslužbenca) iz širšega sistema (podatkovne baze) priklicati in prosilčevi zahtevi ugoditi. Opisan preizkus je odločilen za razumevanje prave vsebine informacije javnega značaja in je tudi v skladu s temeljnimi funkcijami pravice do dostopa do informacij javnega značaja in osnovnimi načeli ZDIJZ, kot sta javnost in odprtost delovanja organov (1. odst. 2. čl. ZDIJZ). Načelo odprtosti delovanja javnih organov namreč omogoča pridobivanje vseh javnih informacij, torej informacij o delu oblasti in posledično omogoča tako nadzor kot tudi sodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki pomenijo izvajanje oblastvenih, javnopravnih nalog.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, ki ne obstaja v materializirani obliki. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Kot izhaja iz zgoraj navedenih pojasnil organa, bi ta za ugoditev zahtevi prosilca moral pregledati približno 30.000 delovnih nalogov, ter med njimi izbrati tiste, ki so bili pripravljeni za namene ukinitve posameznega vodovodnega priključka. Nato bi moral vpogledati v spis vsakega od teh delovnih nalogov, da bi ugotovil, ali je bil izdan na podlagi naročila IRSOP ali na kakšni drugi podlagi (npr. da je posameznik obvestil organ o rušenju njegove stavbe).
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne obstajajo v materializirani obliki, in bi jih moral organ šele ustvariti, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti. Pooblaščenec je tako ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka