Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-226/2010/2
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK
Pooblaščenec je odpravil odločbo organa in mu zadevo vrnil v ponovni postopek, ker ta ni v celoti in popolnoma ugotovil dejanskega stanja. Pri odločitvi namreč ni izhajal iz odločanja o konkretnih dokumentih, pač pa je odločal abstraktno o informacijah kot takih. Prosilec je zahteval skupne bruto stroške za vse (poimensko) javne uslužbence in funkcionarje v letu 2009 in podatek o tem, kdaj so nastopili delo.
ODLOČBA
Številka: 090-226/2010/2
Datum: 4. 1. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega, drugega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 22. 12. 2010, zoper odločbo organa: Vrhovno državno tožilstvo RS, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Tu 34/10-19, z dne 22. 11. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Odločba organa št. Tu 34/10-19, z dne 22. 11. 2010 se odpravi in se zadeva vrne v ponovni postopek na prvi stopnji, organ pa je dolžan najkasneje v 20 delovnih dneh odločiti v skladu z določbami ZDIJZ in ZUP ter skladno z navodili Pooblaščenca.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 17. 6. 2010 (v povezavi s prejšnjimi zahtevami) organ zaprosil za posredovanje podatkov o posameznih zaposlenih, in sicer:
- ime in priimek javnega uslužbenca oziroma nosilca javne funkcije,
- skupni bruto strošek z dodatki, ki jih je oseba prejela v letu 2009 in
- informacijo, kdaj je ta oseba nastopila delovno razmerje oziroma javno funkcijo.
Organ je na podlagi določb ZDIJZ dne 22. 11. 2010 izdal odločbo št. Tu 34/10-19 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Zavrnilno odločbo je utemeljil z navedbo, da za razkritje osebnih podatkov niso izpolnjeni pogoji po 8. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; v nadaljevanju ZVOP-1).
Prosilec je dne 13. 12. 2010 pri organu vložil pritožbo, v kateri je obrazloženo izpodbijal stališče organa o neobstoju pravne podlage za razkritje zahtevanih podatkov.
Organ je pritožbo, skupaj z vso dokumentacijo v zadevi, odstopil Pooblaščencu dne 22. 12. 2010. Ob trditvi, da je odstopljena vsa dokumentacija v zadevi, med odstopljeno dokumentacijo ni dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca oziroma, o katerih naj bi organ odločal v postopku na prvi stopnji.
Pritožba je utemeljena.
1. Dokument kot predmet zahteve po ZDIJZ
Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). Iz določb 1. in 4. člena ZDIJZ izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati (obstoj informacije v ožjem smislu),
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
2. Ugotovljene pomanjkljivosti v postopku na prvi stopnji
Pooblaščenec po pregledu vsebine izpodbijane odločbe ter odstopljenega dokumentarnega gradiva, v katerem ni dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, ugotavlja:
- da organ o zahtevi prosilca očitno ni odločal na podlagi dokumentov, ki naj bi predstavljali zahtevo prosilca, pač pa je šlo za abstraktno odločanje o podatkih kot takih in
- da se posledično izrek izpodbijane odločbe ne nanaša na dokumente, ki naj bi predstavljali zahtevo prosilca, pač pa na podatke kot take.
Glede na predstavljene materialno pravne podlage v 1. točki, je predmet zahteve prosilca oziroma predmet odločanja v postopku na prvi ali drugi stopnji lahko le materializiran dokument v smislu predpisov o upravnem poslovanju. Tudi če prosilec zahteva določene podatke, je predmet ugoditve/zavrnitve lahko le dokument, ki vsebuje zahtevane podatke oziroma, ki vsebinsko odgovarja zahtevi prosilca. Tako je tudi odločanje organa lahko usmerjeno oziroma lahko izhaja le iz konkretnih dokumentov. Zahteva se torej konkretizirano odločanje in ne odločanje, ki izhaja iz gole abstrakcije dejanskega stanja. Dokumenti, ki ustrezajo prosilčevi zahtevi, predstavljajo dejansko podstat odločanja in s tem nujni del procesnega gradiva. Šele na podlagi vsebine konkretnih dokumentov bi organ lahko apliciral materialnopravne določbe ZDIJZ. Organ v konkretnem primeru ni izhajal iz konkretnega dejanskega stanja, saj se do dejanskega stanja v ugotovitvenem postopku sploh ni dokopal oziroma ga ugotavljal. Zato je povsem utemeljen sklep, da je bilo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno. Posledično izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni mogoče ugotoviti, dostop do katerih dokumentov je bil prosilcu zavrnjen. Slednje dejstvo predstavlja bistveno postopkovno kršitev.
3. Sklepno
1. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je prišlo v postopku na prvi stopnji do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka, je na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 251. člena ZUP:
- v celoti odpravil izpodbijano odločbo in
- zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.
Pooblaščenec je namreč utemeljeno ocenil, da bo organ lažje izvedel ugotovitveni postopek, saj je sam upravljavec dokumentarnega gradiva, ki predstavlja zahtevo prosilca in tudi najbolje pozna notranji sistem vodenja dokumentarnega gradiva ter druga pravno relevantna dejstva.
2. Organ je pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja dolžan v ponovljenem postopku ugotoviti, kateri dokumenti predstavljajo zahtevo prosilca (dokumente identificirati) ter te dokumente vključiti v procesno gradivo. Šele na tej podlagi (dejanskem izhodišču) bo organ lahko odločil o zahtevi prosilca v skladu z materialnim in procesnim pravom, kar med drugim pomeni, da se bo morebitna odločba v izreku ter obrazložitvi morala nanašati na dokumente, ki predstavljajo predmet zahteve prosilca.
Organ bo moral v ponovljenem postopku tudi izhajati iz pravila:
- da takrat, ko gre za osebne podatke javnih uslužbencev in funkcionarjev, za katere je podana jasna zakonska podlaga za njihovo razkritje javnosti, aplikacija izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni mogoča;
- da je pravna podlaga za razkritje obravnavanih osebnih podatkov v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1 podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ (javnost osebnih podatkov javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali so v zvezi z delovnim razmerjem oziroma opravljanjem javne funkcije) ter v 38. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) (javnost plač v javnem sektorju).
3. Posebni stroški v pritožbenem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka