Prosilec - Občina Domžale
+ -Številka: 090-225/2010/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilka je zahtevala posredovanje sklepov o letnih načrtih pridobivanja nepremičnin občine Domžale ter kakršenkoli dokument, s katerim sta se občina Domžale in posameznik dogovorila o nakupu solastnega deleža. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj s posameznikom ni sklenil nobene pogodbe, temveč je lastništvo nad celotno parcelo pridobil na podlagi nepravdnega postopka. Tudi Pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj je organ postal lastnik sporne parcele na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah sklepa ter Višjega sodišča v Ljubljani, za razlaščeno nepremičnino pa je bil organ dolžan plačati nasprotnim udeležencem odškodnino.
ODLOČBA
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi…, ki jo zastopa odvetnik …, z dne 14. 12. 2010 zoper odločbo Občine Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2010 z dne 30. 11. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilke zoper odločbo, št. 090-2/2010, z dne 30. 11. 2010 se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Organ je dne 2. 9. 2010 prejel zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilka zahtevala posredovanje sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnin organa, veljavnega v letih 2008, 2009 in 2010 ter posredovanje kakršnegakoli zapisa transakcije, bodisi predpogodbe, pogodbe, pogodbe o ari, dogovor oziroma drugačen dokument brez posebne oznake, s katerim sta se organ in … dogovorila o nakupu solastnega deleža parcele št. 4925/2 k.o. Domžale. Zahtevi je bil priložen tudi zapisnik z naroka z dne 15. 4. 2010 v zadevi N 44/2007 pri Okrajnem sodišču v Domžalah, na katerega se sklicuje prosilka. V zapisniku naroka je zapisana navedba …, da se je z organom že dogovoril oziroma dogovarjal glede parcele št. 9425/2 k.o. Domžale, da ima predkupno pravico in, da ima to od organa tudi napisano. … je na naroku izjavil tudi, da v resnici on ni več dejanski solastnik, nakar mu je bilo s strani sodišča pojasnjeno, da je na podlagi zemljiškoknjižnega stanja on še vedno solastnik navedene parcele.
Organ je na zahtevo prosilke odgovoril z dopisom št. 090-2/2010, z dne 24. 9. 2010, v katerem je pojasnil, da z … niso sklenili prodajne pogodbe, saj je glede sporne parcele odločalo pristojno sodišče. Organ je svojemu dopisu priložil tudi prepis letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja in prosilko napotil na spletno stran organa, kjer je objavljena 32. seja občinskega sveta, na kateri se je odločalo o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja.
Na podlagi poziva Pooblaščenca je organ dne 30. 11. 2010 izdal odločbo št. 090-2/2010, s katero je zahtevo prosilke za dostop do dokumenta, iz katerega bo razviden dogovor o nakupu solastniškega deleža parcele št. 4925/2 k.o. Domžale z …, zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da se zahteva prosilke za pridobitev informacije javnega značaja zavrne, ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe organ navaja, da z … ni sklenil nobene pogodbe ali drugega dokumenta, na podlagi katerega bi pridobil njegov delež parcele št. 9425/2 k.o. Domžale, saj je lastništvo nad celotno parcelo, katere lastnica je tudi prosilka, organ pridobil na podlagi nepravdnega postopka, katerega je vodilo Okrajno sodišče v Domžalah pod opr. št. N 40/2010.
Organ je dne 15. 12. 2010 prejel pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo, v kateri je prosilka navedla, da vlaga pritožbo zaradi kršitev določb ZDIJZ ter napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V nadaljevanju pritožbe je prosilka navedla, da ji je znano, da je organ z … sklenil dogovor o nakupu njegovega solastnega deleža nepremičnine, katere solastnica je tudi sama. Prosilka je v svoji pritožbi pojasnila, da je zanjo pridobitev zahtevane informacije pomembna iz razloga kršenja njene predkupne pravice parcele, katere solastnica je, ter verjetnosti, da je … prejel sorazmerno višji znesek kupnine od nje. Prosilka je v pritožbi dodala, da ji je znano tudi dejstvo, da je organ nakazal določen znesek …, še preden je bilo o razlastitvi odločeno v okviru nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Domžalah. Prosilka je v svoji pritožbi navedla, da organ v izpodbijani odločbi odloča zgolj o pogodbi kot edinem dokumentu, ki je lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice. Prosilka je v pritožbi poudarila, da od organa ni zahtevala posredovanja pogodbe, temveč kakršnokoli drugo listino, bodisi predpogodbo, pogodbo, pogodbo o ari, dogovor oziroma drugačen dokument brez posebne oznake, v katerem sta se organ in … dogovorila o nakupu solastnega deleža parcele številka 4925/2 k.o. Domžale.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-2/2010, z dne 20. 12. 2010, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ navedel, da izpodbijane odločbe ne more nadomestiti z novo, saj ne razpolaga z zahtevanim dokumentom (ne le s pogodbo), iz katerega bi bil razviden dogovor o nakupu solastnega deleža parcele št. 9425/2 k.o. Domžale od …. Organ je navedel, da je ponovno preveril finančne evidence od leta 2000 dalje in ugotovil, da je bil na ime … nakazan le znesek odškodnine, z dne 19. 7. 2010 v višini 6.856,63€, ki mu jo je Okrajno sodišče v nepravdnem postopku opr. št. N 58/1999, v povezavi s sklepom Višjega sodišča opr. št. I Cp 1012/2010, določilo za odvzeto lastninsko pravico parcelo za št. 4925/2 k.o. Domžale, katere lastnik do 1/6 je bil ….
Po pregledu odstopljene pritožbe prosilke s strani organa je Pooblaščenec ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi. Pooblaščenec se mora namreč pri odločanju seznaniti tudi z informacijami in dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, kajti le na takšen način lahko presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja oziroma pred javnostjo zavarovane informacije. Na podlagi navedenega ter na podlagi 10. člena ZInfP je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-225/2010/2 dne 22. 12. 2010 organ pozval, da mu v roku petih (5) dni od vročitve poziva v izvirniku, to je brez prikritih dokumentov, pošlje:
- dokumente, ki se nanašajo na nepravdni postopek Okrajnega sodišča opr. št. N 58/1999;
- sklep Višjega sodišča opr. št. I Cp 1012/2010;
- dokumente, ki se nanašajo na postopek razlastitve pri Okrajnem sodišču v Domžalah pod opr. št. N 40/2010, v katerem je odločalo tudi Višje sodišče;
- sodno odločbo, s katero je bilo odločeno o lastništvu parcele št. 4925/2 k.o. Domžale;
- izpisek iz zemljiške knjige za parcelo št. 4925/2 k.o. Domžale;
- vse ostale dokumente, ki se nanašajo na razlastitev parcele št. 4925/2 k.o. Domžale.
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom, št. 090-2/2010, z dne 30. 12. 2010, s katerim je Pooblaščencu posredoval:
- vse dokumente, s katerimi razpolaga v zadevi nepravdnega postopka. V zvezi s posredovanjem navedenih dokumentov je organ pojasnil, da je zaradi preobsežnosti iz zadeve izločil sklepe o določitvi sodnih izvedencev, določitvi njihove nagrade, vabila na narok, dopis njihovega odvetnika, s katerimi so bile organu posredovane vloge, vabila, itd. in mnenje izvedenca g. …, katerega je sodišče izločilo. Med te dokumente je organ predložil tudi Sklep Višjega sodišča opr. št. I Cp 1012/2010, Sklep Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. N 58/1999 ter Sklep Višjega sodišča opr. št. I Cp 593/2003;
- izpisek iz zemljiške knjige za parcelo št. 4925/2 k.o. Domžale, z dne 30. 12. 2010;
- vse ostale dokumente, ki se nanašajo na predmetno zadevo, med katere sodijo predvsem zapisniki iz narokov pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, Revizija zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1012/2010, Odgovor na revizijo, z dne 7. 9. 2010, Pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. N 58/1999, Izvedeniško mnenje, z dne 27. 6. 2007, Izvedeniško mnenje, z dne 4. 5. 2007, Cenilno poročilo ter več pripravljalnih vlog v nepravdnem postopku.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, je predmet presoje Pooblaščenca odločba št. 090-2/2010, z dne 30. 11. 2010, s katero je organ odločil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bil razviden dogovor med občino Domžale in … o nakupu parcele št. 9425/2 k.o. Domžale.
Navedbe prosilke, kot izhajajo iz pritožbe z dne 14. 12. 2010, o kršenju njene predkupne pravice glede parcele št. 4925/2 k.o. Domžale ter verjetnosti, da je … v nepravdnem postopku prejel sorazmerno višji znesek kupnine od prosilke, v obravnavani zadevi niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. V skladu z načelom zakonitosti Pooblaščenec v tem postopku tudi ni ugotavljal pravilnosti poteka nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem Domžale ter Višjim sodiščem v Ljubljani, saj za to področje ni pristojen.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot organ lokalnih skupnosti sodi v krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in, da jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da 7. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 73/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZLS) določa, da so občine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Navedeno pomeni, da dokumenti, ki jih organ poseduje v zvezi z razpolaganjem in pridobivanjem premoženja, sodijo v njegovo delovno področje. Navedeno pomeni tudi, da dokumenti, ki so nastali v postopku pridobitve premoženja s strani občine, sodijo v delovno področje organa.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilke pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo potrebno v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali v konkretnem primeru zahtevani dokument sploh obstaja oziroma, če organ z njim razpolaga.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Organ je v izpodbijani odločbi zanikal, da razpolaga z dokumentom, s katerim sta se občina Domžale in … dogovorila o nakupu solastnega deleža parcele št. 4925/2 k.o. Domžale. Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku presojal, ali organ z zahtevanih dokumentom razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da z dokumentom, iz katerega bi bil razviden dogovor o nakupu solastnega deleža parcele št. 4925/2 k.o. Domžale od …, ne razpolaga. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju dokumenta, iz katerega bi bil razviden dogovor o nakupu solastnega deleža parcele št. št. 4925/2 k.o. Domžale, je zlasti dejstvo, o katerem se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v spisovno dokumentacijo, katera mu je bila s strani organa posredovana na podlagi poziva št. 090-225/2010/2, z dne 22. 12. 2010. Pooblaščenec se je namreč z vpogledom v dokumentacijo, ki je nastala na podlagi nepravdnega postopka, seznanil z dejstvom, da je organ postal lastnik parcele št. 9425/2 k.o. Domžale na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah, z dne 31. 12. 2009, opr. št. N 58/1999 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, z dne 15. 6. 2010, opr. št. I Cp 1012/2010. Torej je trditev organa v izpodbijani odločbi, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj je lastništvo nad celotno parcelo pridobil na podlagi nepravdnega postopka, ki ga je vodilo Okrajno sodišče v Domžalah, resnična. Takšno dejansko stanje potrjuje tudi izpisek iz zemljiške knjige, katerega je organ posredoval Pooblaščencu na podlagi poziva. Iz izpiska iz zemljiške knjige, izdanega dne 30. 12. 2010, izhaja, da se je organ dne 16. 9. 2010 na podlagi zgoraj navedenih sklepov, vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik parcele št. 9425/2 k.o. Domžale. Na podlagi prvega odstavka 39. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZK-1) je vknjižba glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Predlog za vknjižbo stavbne pravice se vloži pri zemljiškoknjižnem sodišču, ki na podlagi 29. člena ZZK-1 odloča o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom.
Kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska je organ postal lastnik parcele št, 94205/2 k.o. Domžale na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah, z dne 31. 12. 2009, opr. št. N 58/1999 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, z dne 15. 6. 2010, opr. št. I Cp 1012/2010, katerega je Pooblaščenec pridobil s strani organa na podlagi poziva. Pooblaščenec po pregledu navedenih sklepov ugotavlja, da se v nepravdni zadevi nasprotnim udeležencem postopka odvzame lastninska pravica v korist organa, pri čemer je organ kot predlagajoča stranka postopka za razlaščeno nepremičnino, parcelo št. 94205/2 k.o. Domžale, dolžan plačati nasprotnim udeležencem odškodnino. Iz druge točke izreka sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 31. 12. 2009, opr. št. N 58/1999 izhaja, da je občina Domžale dolžna plačati …, kot enemu izmed nasprotnih udeležencev postopka, odškodnino v višini 6.856,26 EUR.
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS) v 69. členu določa, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Konkretizacijo ustavne določbe o razlastitvi predstavlja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002 (8/2003 popr.), s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUreP-1), ki v prvem odstavku 93. člena določa, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo.
V prid navedbam organa v izpodbijani odločbi govori tudi dejstvo, ki izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah, v katerem je navedeno, da je sodišče dne 2. 9. 1999 izdalo sklep o uvedbi razlastitvenega postopka za parcelo št. 49425/2 k.o. Domžale, kateri je bil zaznamovan v zemljiški knjigi. O zaznambi sklepa se je prepričal tudi Pooblaščenec z vpogledom v izpis iz zemljiške knjige, izdanim dne 30. 12. 2010. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec sledi navedbam organa, iz katerih izhaja, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bil razviden dogovor med organom in … o nakupu parcele št. 4925/2 k.o. Domžale, ker iz vsebine zgoraj navedenih sklepov izhaja, da je organ postal lastnik parcele št. 4925/2 k.o. Domžale na podlagi razlastitve, pri čemer je bil dolžan … plačati odškodnino v višini 6.856,36 EUR. Navedbe organa potrjuje vsebina zgoraj navedenih sklepov Okrajnega sodišča v Domžalah in Višjega sodišča v Ljubljani, na podlagi katerih je bilo odločeno, da se organ vknjiži v zemljiško knjigo kot lastnik parcele št. 49250/2 k.o. Domžale.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je potrebno smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec tudi poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka.
Pooblaščenec na podlagi zgornjih navedb ne vidi razumnega razloga , da ne bi sledil navedbam organa o neobstoju zahtevanega dokumenta, poleg tega Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, vendar ga v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člen ZInfP).
V izogib nesporazumom Pooblaščenec na tem mestu ponovno poudarja, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti poteka nepravdnega postopka, v katerem se je odločalo o lastništvu parcele št. 4925/2 k.o. Domžale. Pooblaščenec namreč ni pristojen za vsebinski nadzor nad delom organov. Zato odločitve o tem, ali je bila prosilki kršena predkupna pravica ter verjetnost, da je … dobil nesorazmerno višji znesek kupnine oziroma odškodnine od prosilke, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval, temveč je kot pritožbeni organ v okviru zakonskih pooblastil iz 2. člena ZInfP pri odločanju o pritožbi presojal zgolj obstoj zahtevanega dokumenta.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane zahteve, ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani za opredelitev informacije javnega značaja. Postopek pred izpodbijano odločbo je bil pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka