Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-223/2010/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval vpogled v vpisnik kazenskih zadev, abecedni seznam sodnikov, ki so na določene dneve bili razporejeni za delo na vpisnikih ter vse druge dokumente, iz katerih izhaja, na kakšen način je bila določena zadeva dodeljena določeni sodnici. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilcu že posredoval kopijo vpisnika v delu, ki ga je zahteval, zato je v tem delu njegova pritožba neutemeljena. Prav tako je organ prosilcu posredoval dokumente, iz katerih je razvidno, na kakšen način je bila njegova zadeva dodeljena določeni sodnici, vključno s seznamom sodnikov. Z drugimi dokumenti organ ne razpolaga. Zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-223/2010/4
Datum: 14. 01. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ............ (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 12. 2010, zoper Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), izdaja v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 12. 10. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v »redni« II K vpisnik glede zadeve II 1988/2010, abecedni seznam sodnikov, ki so na dan vložitve začetnega procesnega akta, na dan 5. 9. 2008 ter na dan 9. 10. 2008 bili v skladu z Razporedom dela sodnikov okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2008 razporejeni za delo na K vpisnikih ter vse druge dokumente, iz katerih izhaja, na kakšen način je bila zadeva II K 1988/2010 (prej II K 330/2008) dodeljena sodnici Mateji Lužovec. Hkrati je prosilec tudi zahteval odgovore na določena vprašanje glede dodelitve njegove zadeve navedeni sodnici.
Organ je dne 21. 10. 2010 prosilcu odgovoril, da mu dovoli vpogled v kazenski spis II K 1988/2010 v prisotnosti vpisničarke v II K vpisniku kadarkoli v času uradnih ur.
Dne 26. 10. 2010 se je prosilec organu na navedeni dopis pritožil in navedel, da ni zahteval vpogleda v spis temveč vpogled v vpisnik in odgovore na v vlogi z dne 12. 10. 2010 postavljena vprašanja.
Prosilcu je organ odgovoril dne 23. 11. 2010 in navedel, da je bila njegova zadeva sodnici dodeljena v skladu s Sodnim redom. Priložil je kopijo iz knjige vpisov kazenskih zadev in seznam sodnikov, po katerem se je njegova zadeva na dan, ko je prišla v II K vpisnik, v skladu s Sodnim redom dodelila sodnici Mateji Lužovec.
Prosilec se je nato dne 9. 12. 2010 pritožil in navedel, da mu vpogled v zahtevano dokumentacijo ni bil omogočen ter da mu ni bilo omogočeno preveriti, ali so bila pri dodelitvi njegove zadeve sodnici Mateji Lužovec spoštovana pravila Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 17/1995 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Sodni red). Prav tako je prosilec dne 10. 12. 2010 pri Pooblaščencu vložil pritožbo z navedbo, da informacija, ki jo je prejel, ni informacija, ki jo je zahteval.
V skladu z navedbami prosilca je Pooblaščenec dne 10. 12. 2010 pritožbo prosilca odstopil v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ, lahko namreč prosilec, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni. Glede na navedeno, je Pooblaščenec ugotovil, da ni pristojen za obravnavo pritožbe, saj je za njeno reševanje v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ pristojen organ, od katerega je prosilec informacije zahteval – v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani. Zato je Pooblaščenec skladno z določbami 4. odstavka 65. člena ZUP odstopil pritožbo prosilca Okrožnemu sodišču v Ljubljani (organu).
Dne 16. 12. 2010 je organ pritožbo prosilca vrnil Pooblaščencu in navedel, da je bila prosilcu zahtevana informacija že ustrezno posredovana, zato ne gre za primer iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je torej pristojen za reševanje pritožbe prosilca.
Pooblaščenec je dne 12. 01. 2011 z namenom pridobitve dodatnih pojasnil pri organu opravil ogled in camera, o katerem je bil pripravljen zapisnik št. 090-223/2010/3.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 do 45/08, v nadaljevanju ZS) določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti (kamor sodi tudi sojenje v konkretnem nepravdnem postopku), predstavlja del javnopravnih nalog sodišča in s tem spada v njegovo delovno področje. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da se namen ZDIJZ - zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov - nanaša na celotno delovno področje organa, ki izvaja javnopravne naloge. Iz tega sledi, da je organ v konkretnem primeru zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki se nanašajo tudi na konkreten postopek dodelitve zadev v reševanje sodnikom.
Tudi iz komentarja ZDIJZ izhaja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša na vse informacije javnega značaja, kar pomeni, da je med drugim v sklop zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja uvrščena tudi celotna sodna veja oblasti. Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi sodnega postopka, te izjeme ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. Navedena izjema je dokaz za to, da ZDIJZ zagotavlja (na podlagi škodnega testa) visoko raven kritičnosti pri odločanju organov o dostopnosti dokumentov, ki izvirajo iz sodnih postopkov. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija nedvomno izvira iz delovnega področja organa.
Organ je prosilcu dne 23. 11. 2010 tudi posredoval kopijo iz knjige vpisov kazenskih zadev in seznam, po katerem se je njegova zadeva na dan, ko je prišla v II K vpisnik, v skladu s Sodnim redom dodelila sodnici Mateji Lužovec. Na ogledu in camera, dne 12. 1. 2011 je organ pojasnil, da je bil vpisnik kazenskih zadev iz leta 2008, v katerega zahteva vpogled prosilec, še ročno vodena knjiga in še ni bil informatiziran. Pooblaščenec je na ogledu tudi vpogledal v predmetni vpisnik in ugotovil, da je resnično še v obliki ročno vodene knjige, pri čemer je nemogoče omogočiti vpogled tako, da bi bili prekriti varovani osebni podatki (osebni podatki obdolžencev v drugih zadevah). Zato je organ prosilcu 23. 11. 2011 posredoval fotokopijo vpisnika v delu, ki se nanaša na njegovo zadevo, in prekril varovane osebne podatke. Organ je torej prosilcu v delu, ki se nanaša na vpogled v vpisnik II K glede zadeve II K 1988/2010 že ugodil, saj mu je posredoval fotokopijo vpisnika v tem delu. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da je v tem delu pritožba prosilca neutemeljena, saj mu je bil dostop omogočen. Prosilec pa se pri tem niti ni pritožil zaradi delnega dostopa (prekritja določenih osebnih podatkov drugih obdolžencev), zaradi česar se Pooblaščenec do tega dela ni opredeljeval. Pooblaščenec je namreč kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec je zahteval tudi dokumentacijo, iz katere bi izhajalo, ali so bile pri dodelitvi njegove zadeve sodnici Mateji Lužovec spoštovane določbe Sodnega reda. Organ mu je poleg že navedene kopije vpisnika posredoval tudi dokument o zaporedju dodeljevanja zadev sodnikom z dne 8. 10. 2008. Kot je organ pojasnil Pooblaščencu na ogledu in camera dne 12. 1. 2011, je navedeni dokument pripravila vpisničarka na podlagi letnega razporeda dela in posamičnih odredb o predodelitvi spisov, ustavitvi pripada dela ipd., kot to izhaja tudi iz določbe 71. člena ZS in posameznih določb 160-170a. člena Sodnega reda (npr. 161. člen Sodnega reda, po katerem se zadeva dodeli drugemu sodniku, če je prvotno določen sodnik iz zadeve izločen). Kot naključni primer odredbe je Pooblaščenec vpogledal v odredbo z dne 3. 10. 2008, št. Su9/08, kjer je bilo odrejeno, da se okrožni sodnici začasno do preklica, ustavi pripad I K in II K zadev. Organ torej drugih dokumentov o dodeljevanju zadev sodnikom nima.
ZS v 71. členu določa, da letni razpored sodnikov na določena pravna področja določi predsednik sodišča in mora biti določen in objavljen najkasneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto. Spremembe letnega razporeda med letom so dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, ki jih predvidi Sodni red. Sodni red pravila o dodeljevanju zadev določa v 160-170a členu, pri čemer je v 160. členu določeno splošno pravilo o dodeljevanju zadev, v nadaljnjih členih pa so določene izjeme od splošnega pravila. Glede na splošno pravilo o dodeljevanju zadev se na posameznem pravnem področju, na katero sta razporejena dva ali več sodnikov, zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom glede na abecedni red začetnic priimkov sodnikov. Dodelitev spisa sodniku se v vpisnik vpiše tako, da dodelitve sledijo abecednemu vrstnemu redu priimkov sodnikov. Kot je razvidno iz Razporeda dela sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2008, št. Su 9/2007 z dne 14. 12. 2007, bi se zadeve sodnikom na kazenskem oddelku morale dodeljevati po naslednjem vrstnem redu: 1. Lea Habjanič, 2. Tatjana Skubic, 3. Andrej Baraga, 4. Nina Drozdek Draganić, 5. Gorazd Fabjančič, 6. Dejana Fekonja, 7. Zorica Gogala, 8. Alenka Gregorc Puš, 9. Alenka Grosek, 10. Polona Herman, 11. Marjana Lap, 12. Mateja Lužovec 13. Vesna Podjed, 14. Zvjezdan Radonjič, 15. Andreja Sedej Grčar, 16. Srečko Škerbec, 17. Irena Škulj Gradišar, 18. Katarina Turk Lukan, 19. Barbara Trebec Debeljak ter 20. Mojca Zalar Kocjančič. Pri tem že iz samega razporeda dela izhaja, da je sodniku Andreju Baragi ustavljen pripad K zadev. Glede na navedeno, bi torej sodnici Mateji Lužovec morala biti dodeljena zadeva za tisto, ki je bila dodeljena sodnici Marjani Lap. Vendar pa iz vpisnika II K v delu, ki se nanaša na zadevo prosilca II K 1988/2010, izhaja, da je zadeva sodnice Mateje Lužovec sledila zadevi sodnice Alenke Grosek. Posledično torej sodnici Mateji Lužovec zadeva ni bila dodeljena v skladu z navedenim letnim razporedom dela. Organ je pri tem pojasnil, da Sodni red v členih od 161 do 170a vsebuje izjeme od splošnega pravila. Tako se npr. v primeru če je sodnik, kateremu je bila zadeva dodeljena, po prevzemu zadeve izločen, zadeva dodeli sodniku, ki je takrat na vrsti za dodelitev zadeve (161. člen Sodnega reda). Prav tako se v primeru, če sodnik zaradi daljše odsotnosti ali preobremenjenosti ne more pravočasno obravnavati dodeljenih zadev, njegove že dodeljene zadeve lahko dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov (162. člen Sodnega reda). V določenih primerih, kot sta npr. navedena primera iz 161. in 162. člena Sodnega reda, se torej lahko že določen letni razpored dela spremeni s posameznimi odredbami. Tako se je tudi v letu 2008 letni razpored dela oz. pripada zadev večkrat spremenil iz različnih razlogov (npr. preobremenjenost sodnika, daljša odsotnost sodnika ipd.), zaradi česar je bil na podlagi vseh odredb o predodelitvi dela v letu 2008 dne 8. 10. 2008 pripravljen nov prečiščen seznam razporeda dela. Iz navedenega dokumenta pa izhaja naslednje zaporedje sodnikov pri pripadu zadev: 1. Nina Drozdek Draganić, 2. Gorazd Fabjančič, 3. Dejana Fekonja, 4. Zorica Gogala, 5. Alenka Gregorc Puš, 6. Alenka Grosek, 7. Mateja Lužovec, 8. Srečko Škerbec, 9. Irena Škulj, 10. Barbara Trebec Debeljak, 11. Katarina Turk Lukan ter Mojca Zalar Kocjančič. Glede na navedeni prečiščen razpored dela je torej po 8. 10. 2010 pri dodeljevanju zadev sodnici Alenki Grosek sledila sodnica Mateja Lužovec. Ravno to pa, kot že navedeno, izhaja iz kopije vpisnika II K za leto 2008 – torej da je zadeva sodnice Mateje Lužovec (II K 1988/2008) sledila zadevi sodnice Alenke Grosek. Prečiščeni razpored dela z dne 8. 10. 2008 je bil prosilcu posredovan s strani organa dne 23. 11. 2010.
Glede na navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da sta dokumenta, iz katerih je razvidno, na kakšen način je bila zadeva prosilca dodeljena sodnici Mateji Lužovec ravno prečiščen razpored dela z dne 8. 10. 2010 ter tisti del vpisnika II K, ki se nanaša na zadevo prosilca II K 1988/2010. Pri tem Pooblaščenec nima razloga, da organu ne bi verjel, da z drugimi, dodatnimi, dokumenti ne razpolaga.
Pooblaščenec ob tem izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, ki ne obstaja v materializirani obliki. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Kot izhaja iz zgoraj navedenih pojasnil organa, je ta že vse dokumente, ki jih je v zvezi z zahtevo prosilca imel, le-temu tudi posredoval dne 23. 11. 2010. Prosilec pa je dne 17. 12. 2010 opravil tudi vpogled v sam spis II K 1988/2010.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je prosilec zahtevane dokumente že prejel, drugi dodatni dokumenti, ki jih zahteva prosilec, pa ne obstajajo v materializirani obliki, in bi jih moral organ šele ustvariti, česar pa ni dolžan storiti. Pooblaščenec je tako ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka