Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-220/2010/3
Kategorije: Kršitev postopka, Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilka je zahtevala fotokopije posameznih prijav in ocenjevalnih listov izbranih kandidatov v izbirnem postopku za zasedbo delovnih mest na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Pooblaščenec je ugotovil, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker iz izreka odločbe ni razvidno, kateri konkretno opredeljeni dokumenti so bili predmet obravnave v postopku. Poleg tega pa je organ izjemo notranjega delovanja zatrjeval zgolj z generalnim sklicevanjem na zakonsko določilo; zgolj z navedbo predpisa, ki opravičuje izjemo, brez navedbe vseh elementov dejanskega stanja, ki jih zahteva zakonski dejanski stan, obrazložitev ni popolna in odločba zato ne more biti preizkušena. Pooblaščenec je zato odpravil odločbo organa in zadevo vrnil v ponovno odločanje.
ODLOČBA
Številka: 090-220/2010/3
Datum: 28. 12. 2010Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve Štefanova 2, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-45/2010/11 z dne 8. 11. 2010 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Izpodbijana odločba št. 090-45/2010/11 z dne 8. 11. 2010 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je pri organu dne 9. 9. 2010 opravila vpogled v dokumentacijo v izbirnem postopku za zasedbo delovnih mest na podlagi 63. člena Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer je v okviru vpogleda nastal uradni zaznamek št. 1100-60/2010/403 (1502-03). Iz njega izhaja, da je prosilka želela vpogled v »celoten spis«. Organ ji je omogočil vpogled v sklep o imenovanju komisije, nato v postopek izbire uradnikov za zasedbo prostih delovnih mest v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), merila in metode, poročilo komisije, nato v celoten spis prosilke. Iz uradnega zaznamka obenem izhaja, da so »na koncu pričeli« z vpogledom v posamezne prijave izbranih kandidatov in ocenjevalne liste izbranih kandidatov. Organ je prosilko pri tem prosil, naj si ne zapisuje imen izbranih kandidatov, pri čemer je pooblaščenka prosilke pojasnila, da v vsakem primeru želi fotokopije »v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku in predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, podredno pa vlaga zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer prosi, da se zahtevana dokumentacija pošlje neposredno stranki, to je prosilki. Iz sklepa, zapisanega na koncu uradnega zaznamka, izhaja, da sta prosilka in organ prišla do zaključka, da prosilka v skladu z zgoraj navedenimi pravnimi podlagami pričakuje fotokopije »danes vpogledane« dokumentacije.
Prosilka je na Pooblaščenca dne 18. 10. 2010 naslovila pritožbo zaradi molka organa. V njej prosilka med drugim pojasnjuje, da je na vpogledu dne 9. 9. 2010 na uradni zaznamek podala vlogo za posredovanje fotokopije dokumentacije izbirnega postopka, ki ji je bila tistega dne dana na vpogled. Ker meni, da predstavlja dokumentacija izbirnega postopka informacijo javnega značaja (pri čemer prosilka navaja »sicer z izjemo osebnih podatkov izbranih kandidatov«), meni, da bi ji organ zahtevano dokumentacijo moral posredovati.
Organ je, po pozivu Pooblaščenca št. 0900-297/2010/2 z dne 19. 10. 2010, o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-45/2010/11 (155-01) z dne 8. 11. 2010, s katero je njeno zahtevo delno zavrnil.
V obrazložitvi organ med drugim pojasnjuje, da je prosilka zahtevala listine, ki so bile pridobljene s strani prijavljenih kandidatov za zasedbo prostih delovnih mest v Nacionalnem preiskovalnem uradu Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave (v nadaljevanju NPU) ter listine, sestavljene s strani MNZ v izbirnem postopku. Zahtevano dokumentacijo je uradna oseba pri organu preverila v smislu morebitnega obstoja izjem po 6. členu ZDIJZ. V času odločanja se je obravnavani postopek izbire prijavljenih kandidatov za zasedbo prostih delovnih mest že zaključil (razen v enem primeru), zato izbrani kandidati, ki so oziroma bodo sklenili delovno razmerje v NPU postanejo javni uslužbenci, katerih podatki (o imenu in priimku) na podlagi 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ načeloma niso varovani osebni podatki. Vendar, ker gre v konkretnem primeru za javne uslužbence oz. izbrane kandidate, ki so oziroma bodo sprejeti v delovno razmerje v NPU, je uradna oseba zaprosila NPU za opredelitev, ali ima katero od delovnih mest oz. izbrani kandidati na posameznih delovnih mestih NPU takšno naravo, da bi posredovanje podatkov prosilki o izbranih kandidatih predstavljajo zadržek po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Dne 5. 11. 2010 je direktor NPU uradno osebo seznanil, da dokumentov, ki se nanašajo na individualno izbrane kandidate, ni mogoče posredovati, saj gre za dokumente, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem Uprave kriminalistične policije. Posredovanje teh podatkov bi pomenilo večje motnje pri odkrivanju in raziskovanju najhujših oblik gospodarske in drugih oblik organizirane kriminalitete. Delovna mesta in osebni podatki izbranih so takšne narave, da bi razkritje le teh imelo negativne posledice v delovanju in dejavnosti NPU. Na podlagi navedenega je uradna oseba, kot navaja upoštevaje 7. člen ZDIJZ, prosilki omogočila delni dostop do zahtevanih dokumentov, in sicer ji je posredovala fotokopije naslednje dokumentacije:
- Dokument objava z dne 12. 4. 2010 MNZ, Policije,
- Dokument »Postopek izbire uradnikov za zasedbo prostih delovnih mest v NPU« št. 1100-60/2010 z dne 25. 5. 2010,
- Dokument »Sklep št. 1100-60/2010 (1502-07) z dne 25. 5. 2010,
- Dokument »Merila in metode«, št. 1100-60/2010 z dne 25. 5. 2010,
- Obrazec »Ocena kandidata«.
Prosilki je organ obenem omogočil delni dostop do dokumenta »Poročilo komisije » št. 1100-2/2010/21 (22-18) z dne 23. 6. 2010, pri čemer je organ prekril tekst pod točko IV. »Končne ugotovitve« in »Sklep«; Iz navedenega besedila po navedbah organa namreč izhajajo podatki o izbranih kandidatih in o delovnih mestih NPU, kar predstavlja izjemo po 11. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ obenem pojasnjuje, da je iz enakih razlogov prosilki zavrnil tudi dostop do prilog dokumenta »Poročilo komisije«, navedenih pod točko 2, 4, 5, Prilogo pod točko 1 – »merila in metode za izbiro in presojanje strokovne usposobljenosti kandidatov«, pa je prosilki v celoti posredoval, v obliki fotokopije. Podatkov iz prilog 3 in 6 prosilka ni zahtevala, zato niso predmet tega odločanja.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 25. 11. 2010 vložila pritožbo pri Pooblaščencu, ki jo je ta, da podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP, dne 1. 12. 2010 posredoval organu.
Prosilka v pritožbi med drugim navaja, da so navedbe organa v izpodbijani odločbi v celoti neutemeljene. Organ se je namreč skliceval na izjemo po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, pri čemer gre po mnenju prosilke le za pavšalne navedbe, ki jih organ ni konkretiziral in ni pojasnil tako, da bi bilo možno njegove navedbe preizkusiti. Prosilka prav tako poudarja, da so osebe, ki so v delovnem razmerju pri NPU, javni uslužbenci, ki jim noben predpis ne daje posebnega statusa v smislu drugačnega načina ali obsega varovanja njihovih osebnih podatkov, zato je po mnenju prosilke sklicevanje na 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v celoti neupravičeno. Prav tako prosilka ugotavlja, da potreba po nemotenem opravljanju nalog odkrivanja in raziskovanja najhujših oblik organizirane kriminalitete – četudi bi ta obstajala – ne more imeti prednosti pred pravico posameznika do informacije javnega značaja. Po mnenju prosilke bi organ njeno zahtevo moral obravnavati v luči tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Podatki, ki jih izbrani kandidati navedejo v svojih prijavah na delovno mesto in ki dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, kot tudi dokumentacija, ki nastane v zvezi s prijavami izbranih kandidatov, nedvomno predstavljajo podatke, ki se nanašajo na zakonitost izbire kandidatov na razpisano delovno mesto in so potrebni za povezavo konkretnega delovnega mesta s konkretnim javnim uslužbencem, saj kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je večina izbranih kandidatov že sklenila delovno razmerje v državni upravi. Prosilka tako vztraja, da predstavlja dokumentacija izbirnega postopka informacijo javnega značaja (sicer z izjemo osebnih podatkov izbranih kandidatov, ki niso povezani z dokazovanjem izpolnjevanja natečajnih pogojev), zato bi ji jo organ moral posredovati.
Pritožbo prosilke je organ dne 14. 12. 2010, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 21. 12. 2010 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, o čemer je sestavil zapisnik o ogledu št. 090-220/2010/2 z dne 21. 12. 2010. Organ je Pooblaščencu na ogledu pojasnil, da je postopek zasedbe delovnih mest, v zvezi s katerim se prosilka želi seznaniti z dokumentacijo, potekal po ZJU in po ZPol. Ta postopek se od splošnega postopka po ZJU razlikuje v tem, da neizbrani in izbrani kandidati ne prejmejo sklepa o (ne)izbiri, ampak le obvestila. Prav tako o pritožbi neizbranih kandidatov ne odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, ki se je v konkretnem primeru izrekla za nepristojno, o čemer organ Pooblaščencu posreduje tudi njen dopis (priloga 1), možno je le sodno varstvo. Organ pri tem pojasni, da je Pooblaščencu skupaj z odstopom pritožbe prosilke odstopil dokumentacijo o 23 kandidatih, ki jih je izbirna komisija predlagala za nadaljevanje postopkov za sklenitev delovnega razmerja. Organ mora namreč te kandidate poslati še na zdravniške preglede, na psihološki pregled, na varnostno preverjanje,…Šele kandidati, ki izpolnijo vse te pogoje, sklenejo pogodbe o zaposlitvi. Od 23 kandidatov, ki jih je predlagala izbirna komisija, je 16 kandidatov takih, ki so že zaposleni pri organu na dan ogleda in camera (to je 21. 12. 2010), v času odločanja organa o zahtevi prosilke, pa sta bila pri organu že zaposlena samo 2 kandidata. Organ je pri tem še enkrat pojasnil, zakaj meni, da je podana izjema notranjega delovanja organa oz. zakaj je bila ta izjema podana v času odločanja o zahtevi prosilke na prvi stopnji. Pri tem organ še dodaja, da je zahtevo prosilke štel kot zahtevo za vpogled v spis po ZJU in da je prosilka zahtevala dokumente, ki jih je navedla na vpogledu, ob tem, ko je želela »vpogled v celoten spis«, kar izhaja iz uradnega zaznamka z dne 9.9. 2010.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se le-ti nahajajo v materializirani obliki, čemur organ ni nasprotoval, zato se Pooblaščenec v obravnavo teh vprašanj ni podrobneje spuščal. Nenazadnje je organ dokumentacijo, ki naj bi bila predmet zahteve in pritožbe prosilke, Pooblaščencu dne 15. 12. 2010 tudi posredoval, skupaj z odstopom pritožbe. Je pa v obravnavanem primeru sporno vprašanje, o kateri dokumentaciji je organ v okviru zahteve prosilke sploh odločal in v katerem delu je njeno zahtevo zavrnil, zato se je Pooblaščenec najprej ukvarjal z navedenim vprašanjem.
2. Dokumentacija iz postopka za zasedbo delovnih mest v NPU kot predmet zahteve prosilke v konkretnem primeru
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku najprej ugotovil, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker iz izreka odločbe ni razvidno, kateri konkretno opredeljeni dokumenti so bili predmet zahteve prosilke in predmet presoje organa. Organ je z izpodbijano odločbo namreč delno ugodil zahtevi prosilke, pri čemer v izreku ni določno navedel dokumentov, na katere se nanaša izpodbijana odločba. Iz obrazložitve sicer izhaja, da (in katere dokumente) je organ prosilki posredoval z delnim dostopom, ni pa določno navedenih vseh dokumentov, do katerih je bil dostop prosilki v celoti ugoden oz. v celoti zavrnjen. Povedano drugače, iz izpodbijane odločbe ni jasno, kateri konkretni dokumenti so bili predmet zahteve prosilke oz. kateri konkretni dokumenti pri organu predstavljajo »celoten spis« v zvezi z izbiro uradnikov za zasedbo prostih delovnih mest v NPU pri organu. Upoštevaje dejstvo, da je prosilka na vpogledu dne 9. 9. 2010 podala zahtevo za »vpogled v celoten spis«, organ pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je prosilka zahtevala »fotokopije slepa o imenovanju komisije ter dokumentacije v postopku izbire uradnikov za zasedbo prostih delovnih mest v NPU, posamezne prijave izbranih kandidatov ter ocenjevalne liste izbranih kandidatov«, Pooblaščenec ne ve, na podlagi česa je organ zahtevo prosilke vsebinsko obravnaval na način, da prosilka zahteva le točno določene (v odločbi navedene) dokumente iz »celotnega spisa«. Organ pa niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe niti na ogledu in camera Pooblaščencu tudi ni pojasnil, da v »celotnem« spisu zadeve vodi le dokumente, ki jih je obravnaval v izpodbijani odločbi. Organ bi tako prosilko, v zvezi z njeno zahtevo za fotokopijo dokumentacije iz »celotnega spisa«, moral bodisi pozvati na dopolnitev, bodisi obravnavati kot del njene zahteve vse dokumente, ki se nahajajo v predmetnem spisu in ne le nekatere izmed njih, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. Po drugem odstavku 17. čl. ZDIJZ mora namreč prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in način, na katerega se želi seznaniti z njo. Če je zahteva prosilca nepopolna, mora organ (gl. prvi odstavek 18. čl. ZDIJZ) prosilca pozvati na dopolnitev zahteve, pri čemer mu je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja dolžna nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve (in mu npr. pojasniti, s katerimi dokumenti v okviru spisa določene zadeve organ sploh razpolaga). Povedano drugače, v kolikor je organ sklepal, da prosilka želi le nekatere dokumente iz »celotnega« spisa (in ne vseh!) bi ji moral dati možnost, da se o tem izrecno izjasni, v nasprotnem primeru pa obravnavati vse dokumente, ki se nahajajo v spisu zadeve. Iz uradnega zaznamka z dne 9. 9. 2010, ki ga je organ obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ, namreč ne izhaja, da bi prosilka svojo zahtevo omejila samo na nekatere dokumente iz spisa zadeve, saj pravi da »želi vpogled v celoten spis, nadalje pa še «da pričakuje fotokopije danes vpogledane dokumentacije«. Ker je organ tako odločal na način, da se dokumentov, ki so predmet zahteve prosilke, ne da jasno identificirati, se izpodbijana odločba ne da preizkusiti.
Pooblaščenec pojasnjuje, da šesti odstavek 213. člena ZUP določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. Vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Iz izreka v izpodbijani odločbi ni določno razvidno, kateri konkretni dokumenti so bili predmet presoje, saj je organ v izreku izpodbijane odločbe navedel le, da se zahteva delno zavrne. Pooblaščenec je ugotovil, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj navedba brez konkretne opredelitve posameznih dokumentov ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V obravnavanem primeru pa izrek izpodbijanega sklepa ni takšen, kar ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eno poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja oblasti in njene zlorabe. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so tudi:
1. dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko);
2. obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve;
3. obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).
V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP mora vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo od prostega dostopa, določeno v 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa je organ to izjemo zatrjeval zgolj z generalnim sklicevanjem na zakonsko določilo, na kar je ustrezno opozorila že prosilka v pritožbi. Zgolj z navedbo predpisa, ki opravičuje izjemo, brez navedbe vseh elementov dejanskega stanja, ki jih zahteva zakonski dejanski stan, obrazložitev ni popolna in odločba zato ne more biti preizkušena. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ. Glede na to, da je organ tako v izpodbijani odločbi, kot na ogledu in camera zatrjeval obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko organ upoštevaje to izjemo prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Organ bi v izpodbijani odločbi moral navesti dejstva, zakaj je izpolnjen vsak od obeh pogojev za obstoj navedene izjeme, pri čemer bi moral motnje pri delovanju organa izkazati konkretno in ne zgolj abstraktno, kar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja. Za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ morata biti namreč nujno izpolnjena oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v kateri se zahteva obstoj motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti motnjam oziroma, če bi bile nastale motnje, storjene za delovanje organa, večje od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces delovanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil, pri čemer je dokazno breme, da bi motnje dejansko lahko nastale, na organu. Ob navedenem Pooblaščenec tudi poudarja, da tudi v primeru izkazane izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ne gre za informacijo, ki bi jo lahko odtegnili javnosti, če gre za primere, določene v 3. odst. 6. čl. ZDIJZ (torej tudi za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca), česar organ v izpodbijani odločbi ni presojal oz. to iz obrazložitve odločbe ni razvidno.
Prav tako Pooblaščenec poudarja, da se 3. odst. 6. čl. ZDIJZ med drugim nanaša samo na osebne podatke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, pri čemer je javni uslužbenec posameznik, ki je (že) sklenil delovno razmerje v javnem sektorju. Povedano drugače, organ bi v postopku izdaje izpodbijane odločbe moral določno ugotoviti, kateri kandidati, ki so bili med izbranimi kandidati, so dejansko sklenili delovno razmerje pri organu in tako postali javni uslužbenci, in nadalje, kateri osebni podatki iz njihove prijave na delovno mesto so v zvezi z delovnim razmerjem pri organu, kar bi moral organ v obrazložitvi odločbe natančno pojasniti. Iz pojasnil organa Pooblaščencu na ogledu in camera namreč izhaja, da niso vsi kandidati, ki jih je izbrala posebna komisija, dejansko sklenili delovnega razmerja pri organu (in niti ni nujno, da ga bodo). V zvezi s tem Pooblaščenec poudarja, da bi organ moral ločeno presojati prijave kandidatov, ki so se pri organu že zaposlili od tistih, ki se (še) niso.
Vse navedeno pomeni, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje vseh sestavin iz 2. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Zaradi navedenih pomanjkljivosti obravnavane odločbe tudi z vidika obrazložitve ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato potrebno odpraviti.
ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Pooblaščenec je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in da je organ nepopolno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilke nanaša na dokumente, ki so del spisa organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so sploh predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
3. Sklepno
Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ je dolžan pri izdaji nove odločbe upoštevati napotke Pooblaščenca, vsebovane v tej odločbi.
Upoštevaje vse navedeno v predhodnih točkah obrazložitve te odločbe mora organ v ponovljenem postopku primarno ugotoviti, ali je zahteva prosilke vsebinsko zrela za obravnavo in jo po potrebi pozvati na dopolnitev in izjasnitev, kateri dokumenti iz celotnega spisa zadeve so sploh predmet njene zahteve. Nadalje mora organ v izreku nove odločbe določno navesti o katerih (konketno navedenih) dokumentih je odločal in v katerem delu (določno) je zahtevo prosilke zavrnil. Pri presoji izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ mora organ morebitno škodo konkretno izkazati, poleg tega pa mora presojati tudi morebiten obstoj drugih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanih dokumentih, ki jih mora seveda tudi določno navesti tako v izreku nove odločbe kot tudi v njeni obrazložitvi. V primeru, če organ ugotovi obstoj katerekoli izjeme, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov (7. člen ZDIJZ), pri čemer mora v izreku odločbe navesti, kateri del dokumenta se v skladu z navedenim institutom prekrije in iz razloga obstoja katere izjeme.
Organ mora o zahtevi prosilke odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od vročitve te odločbe.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo pritožba in upravni spor nista dovoljena.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka