Civilno združenje za nadzor nad institucijami - Okrajno sodišče v Piranu
+ -Številka: 090-217/2010/6
Kategorije: Osebni podatek, Ostali sodni postopki
POVZETEK
Prosilec je zahteval zapisnik o določeni javni glavni obravnavi pri organu. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, naj prosilcu posreduje zahtevani dokument, pri čemer naj prekrije varovane osebne podatke. Pooblaščenec je zavrnil navedbe organa, da po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dovoli pregled in prepis posameznih spisov le tistim osebam, ki niso stranke v postopku, ki imajo opravičeno korist. ZPP ni specialnejši predpis od ZDIJZ, temveč ureja drugo pravico, zato je treba uporabiti ZDIJZ. Prav tako razkritje zahtevanega dokumenta ne bo škodilo teku pravdnega postopka. Ker pa dokument vsebuje varovane osebne podatke, je treba le-te prekriti.
ODLOČBA
Številka: 090-217/2010/6
Datum: 07. 01. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, Šmartinska 20a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrajnega sodišča v Piranu, Tartinijev trg 1, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), številka Su 230100/2010 z dne 15. 11. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Izpodbijana odločba številka Su 230100/2010 z dne 15. 11. 2010 se odpravi.
Organ mora prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo zapisnika o naroku za glavno obravnavo pri Okrajnem sodišču v Piranu, opr. št. N 15/2008 z dne 15. 09. 2010, pri čemer je dolžan izbrisati:
- imena, priimke ter naslove prebivališč predlagateljev,
- ime, priimek ter naslov prebivališča nasprotnega udeleženca,
- ime in priimek pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki ni njegov odvetnik,
- imena in priimke prič ter oseb, ki so bile v okviru sodnega postopka samo omenjene (solastnika parcele),
- priimek osebe, ki je bila prisotna na glavni obravnavi kot javnost.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 16. 9. 2010 naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval vročitev fotokopije zapisnika o javni glavni obravnavi opr. št. N15/2008, sestavljenega dne 15. 9. 2010 pri organu in sodnici posameznici, Ireni Šik-Zabukovec.
Dne 3. 10. 2010 je organ izdal sklep št. Su 230100/2010, s katerim je zahtevo prosilca zavrnil. Pri tem se je organ skliceval na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Vsebinsko enaka je določba 150. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), po kateri v času teka postopka pregled in prepis posameznih spisov drugim osebam, ki niso stranke v postopku in ki imajo opravičeno korist, dovoli predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi.
Organ je nato zahtevo prosilca z odločbo, št. Su 230100/2010 z dne 15. 11. 2010 v celoti zavrnil. Iz obrazložitve organa izhaja, da je ZPP v konkretni zadevi specialnejši od ZDIJZ, pri čemer ZDIJZ že v sklepu organa navedene določbe 150. člena ZPP ni razveljavil.
Prosilec je dne 30. 11. 2010 pri organu vložil pritožbo na odločbo organa, v kateri je navedel, da je društvo, ki deluje v javnem interesu po podeljenem statusu Ministrstva za pravosodje. Po ZDIJZ prosilec ni dolžan obrazložiti namena svoje zahteve.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 14. 12. 2010 odstopil v reševanje Pooblaščencu. Ker pa organ ob odstopu pritožbe ni priložil celotne dokumentacije v zvezi z zadevo, ga je Pooblaščenec dne 14. 12. 2010 pozval, naj mu posreduje celotno dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec, pa mu dostop do nje s predmetno odločbo ni bil omogočen.
Dne 20. 12. 2010 je Pooblaščenec od organa prejel fotokopijo zahtevanega zapisnika.
Pooblaščenec je dne 24. 12. 2010 organ s pozivom št. 090-217/2010/4 pozval za dodatna pojasnila glede zahtevane dokumentacije, na kar mu je organ odgovoril dne 3. 1. 2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.
Prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 do 45/08, v nadaljevanju ZS) določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti (kamor sodi tudi sojenje v konkretnem nepravdnem postopku), predstavlja del javnopravnih nalog sodišča in s tem spada v njegovo delovno področje.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da se namen ZDIJZ - zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov - nanaša na celotno delovno področje organa, ki izvaja javnopravne naloge. Iz tega sledi, da je organ v konkretnem primeru zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki se nanašajo tudi na konkreten nepravdni postopek.
Tudi iz komentarja ZDIJZ izhaja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša na vse informacije javnega značaja, kar pomeni, da je med drugim v sklop zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja uvrščena tudi celotna sodna veja oblasti. Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi sodnega postopka, te izjeme ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. Navedena izjema je dokaz za to, da ZDIJZ zagotavlja (na podlagi škodnega testa) visoko raven kritičnosti pri odločanju organov o dostopnosti dokumentov, ki izvirajo iz sodnih postopkov.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija nedvomno izvira iz delovnega področja organa. Glede na to, da je fotokopijo zahtevanega dokumenta organ dne 20. 12. 2010 posredoval Pooblaščencu, organ z njim prav tako nedvomno razpolaga v materializirani obliki. Posledično zahtevani zapisnik opr. št. N 15/2008 z dne 15. 9. 2010, izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
2. Izjeme od dostopa do informacij javnega značaja in sklicevanje na ZPP
V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na 150. člena ZPP, ki določa, da se osebam, ki niso stranke v postopku in imajo opravičeno korist, lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi. Kot navaja tudi sam organ v svoji odločbi, je uporabil v konkretni zadevi ZPP kot specialnejši predpis v razmerju do ZDIJZ. Organ namreč za predpis, po katerem je odločal v tem primeru, ni uporabil ZDIJZ, temveč določbo 150. člena ZPP.
Pooblaščenec ugotavlja, da ZPP in ZDIJZ med seboj nista v razmerju lex specialis derogat legi generali, saj ne urejata iste pravice. Medtem ko ZPP ureja pravico tistega, ki izkaže opravičeno korist, do pregleda in prepisa spisa v konkretni pravdni zadevi, ZDIJZ ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre torej za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico strank oz. drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS. Določba 150. člena ZPP konkretizira ustavno določbo o enakem varstvu pravic, ki obvezuje zakonodajalca, da posamezne sodne in druge pravne postopke uredi tako, da so v posameznem postopku glede varstva pravic vsi v enakem položaju, oziroma, da jim je zagotovljen enak standard pravnega varstva. Nasprotni stranki v postopku morata imeti enake možnosti za uveljavljanje svojih pravic (t.i. načelo kontradiktornosti), torej tudi enake možnosti za vpogled in prepis pravdnega spisa, kar omogoča strankam, da se seznanijo z dejstvi in dokazi, ki jih je predlagala nasprotna stranka oz., ki jih poseduje sodišče. Iz navedenega izhaja, da je s 150. členom ZPP varovano načelo kontradiktornosti v pravdnem postopku, ne pa načelo transparentnosti delovanja državnih organov, ki ga zasleduje ZDIJZ.
V zvezi z navedenim Pooblaščenec pojasnjuje, da je v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja materialna podlaga za odločanje ZDIJZ. Sistemsko je sicer mogoča uporaba določb specialnih zakonov, ki bi izrecno urejali posamezne vidike dostopa do informacij javnega značaja, vendar v konkretnem primeru takih zakonov ni. Tudi ZPP ni predpis, ki bi deloma urejal materijo dostopa do informacij javnega značaja, zato aplikacija navedenih določb v postopku odločanja o dostopu do informacij ni mogoča. To stališče Pooblaščenca je potrdilo tudi Upravno sodišče v Ljubljani s sodbo št. I U 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010, kjer je ugotovilo, da Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP) in ZDIJZ med seboj nista v razmerju specialnosti in je treba v primerih zahteve dostop do informacij javnega značaja uporabiti določbe ZDIJZ. Kljub temu, da ZKP v 128. členu (podobno kot ZPP v 150. členu) določa, da se sme vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov, je treba v primeru zahteve po informaciji javnega značaja uporabiti ZDIJZ, kjer izkazovanje upravičenega interesa ni potrebno.
Do smiselno enake praven razlage pa pridemo tudi z razlago 150. člen ZPP v povezavi s 5. členom ZDIJZ. 150. člen ZPP za dostop do sodnih spisov določa pravni interes, tega pa ZDIJZ v 5. členu glede dostopa do informacije javnega značaja priznava vsakomur (načelo prostega dostopa). Ob ugotovitvi, da so dokumenti iz sodnega spisa informacije javnega značaja, ker izpolnjujejo vse kriterije po 4. členu ZDIJZ, je torej treba pravni interes za dostop do teh dokumentov priznati vsakomur. 5. člen ZDIJZ namreč v prvem in drugem odstavku določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam in da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa zavezanca informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis.
Tretji odstavek 17. člena ZDIJZ obenem določa, da če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. V konkretnem primeru je prosilec celo izrecno zahteval fotokopijo dokumenta kot informacijo javnega značaja in se skliceval na ZDIJZ. Organ je zahtevo prosilca formalno kvalificiral kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o njej odločil z odločbo, ki jo je označil kot odločbo po ZDIJZ. Odločba po zunanjih znakih nakazuje, da gre za odločbo, izdano na podlagi ZDIJZ.
V skladu z navedenim je Pooblaščenec o pritožbi prosilca v nadaljevanju odločil tako, da pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe ni upošteval tistih navedb organa, ki se nanašajo na uporabo posebnih predpisov kot materialne podlage za odločitev, pač pa Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve odločbe v konkretnem primeru preverja obstoj izjem po 6. členu ZDIJZ.
2.1. Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ v izpodbijani odločbi navaja, da predstavlja zahtevani dokument izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:
1) da je (sodni) postopek še v teku,
2) da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.
Pooblaščenec je zato organ s pozivom št. 090-217/2010/4 dne 24. 12. 2010 pozval, da pojasni, ali je sodni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevani zapisnik opr. št. N 15/2008 z dne 15. 9. 2010 še v teku, za kakšen sodni postopek gre ter ali in na kakšen način bi razkritje zapisnika škodovalo izvedbi sodnega postopka. Organ je na navedeni poziv Pooblaščenca odgovoril dne 3. 1. 2011 in navedel, da je sodni postopek v zadevi N 15/2009 na prvi stopnji končan, da pa se zadeva trenutno nahaja na Višjem sodišču v Kopru. Kljub temu pa po navedbah organa v konkretni situaciji razkritje zapisnika ne bi moglo škodovati izvedbi sodnega postopka niti v primeru, da bi bila odločba s strani Višjega sodišča v Kopru razveljavljena. Organ je še navedel, da gre v konkretnem primeru za nepravdni postopek določitve nujne poti. Posledično je torej mogoče šteti, da je izpolnjen prvi pogoj za uporabo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da je torej sodni postopek še v teku – na drugi stopnji (pred Višjim sodiščem v Kopru).
Vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj iz druge točke, torej da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi postopka. Ta pogoj namreč zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi sodnega postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti, ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami.
Po pregledu zahtevanega dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da gre za zapisnik o naroku za glavno obravnavo pri organu dne 15. 9. 2010 v nepravdni zadevi zaradi dovolitve nujne poti. Gre torej za zadevo, pri reševanju katere se uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 30/86 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZNP). Kot izhaja iz določb 7. člena ZNP, so naroki v nepravdnem postopku javni, če zakon ne določa drugače. Gre za t.i. načelo javnosti postopka, ki je eno izmed temeljnih načel tudi pravdnega postopka. Kot izhaja iz določb 37. člena ZNP se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če z ZNP ali drugim zakonom ni drugače določeno. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) v 4. členu določa, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja, v prvem odstavku 293. člena pa, da je glavna obravnava javna. Glede na komentar ZNP, se javnost v postopku v teoriji opredeljuje v dveh pomenih – kot splošna javnost in kot javnost za stranke. Pri tem načelo splošne javnosti pomeni, da smejo biti na obravnavi navzoče polnoletne neoborožene osebe (drugi in tretji odstavek 293. člena ZPP) in da se sme o dogajanju na obravnavi poročati v sredstvih javnega obveščanja. Po drugi strani javnost za stranke pomeni, da so stranke lahko prisotne na obravnavi tudi, kadar je splošna javnost izključena (prvi odstavek 295. člena ZPP) ter da smejo pregledovati in prepisovati spise v postopku, v katerem so udeležene (150. člen ZPP). Po ZNP je splošna javnost izključena v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij in v postopku o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah, ob smiselni uporabi ZPP (glej zgoraj) pa se javnost lahko od glavne obravnave ali njenega dela izključi s sklepom sodišča, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale ali če se z ukrepi za vzdrževanje reda iz ZPP ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. Pri tem je kršitev načela javnosti glede na 13. točko drugega odstavka 339. člena ZPP absolutna bistvena kršitev določb pravdnega (in ob smiselni uporabi ZPP tudi nepravdnega) postopka.
V konkretnem primeru organ ne oporeka temu, da je šlo za javni narok glavne obravnave, iz zahtevanega dokumenta pa celo izhaja, da je bil določen posameznik prisoten na naroku kot predstavnik javnosti. Zahtevani dokument predstavlja torej zapisnik o naroku javne glavne obravnave. Glede na 28. člen ZNP mora namreč sodišče o dejanjih, ki jih opravi na naroku ali izven naroka, sestaviti zapisnik, ki ga podpišejo udeleženci, ki so bili prisotni pri dejanju, sodnik oziroma strokovni sodelavec in zapisnikar. Gre torej za zapis o dejanjih, ki jih je sodišče opravilo v prisotnosti javnosti oz. pri opravljanju katerih je javnost lahko prisotna. Posledično gre torej za dokument, ki vsebuje podatke, ki so praviloma javnosti dostopni že na podlagi načela splošne javnosti postopka oz. ki jih je javnost že imela priložnost slišati oz. videti na samem naroku glavne obravnave. Pooblaščenec tako ne vidi, kako bi ponovna seznanitev javnosti s podatki, ki jih je ta v skladu z zakonom imela možnost slišati že na samem naroku, lahko kakorkoli škodovala izvedbi sodnega postopka oz. bi se s tem ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti, ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Poleg tega pa je tudi organ v svojem odgovoru Pooblaščencu dne 3. 1. 2011 navedel, da v konkretni situaciji razkritje zapisnika ne bi moglo škodovati izvedbi sodnega postopka niti v primeru, da bi bila odločba s strani Višjega sodišča v Kopru razveljavljena.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da javnost zahtevanega dokumenta nikakor ne bi mogla ogroziti sodnega postopka v konkretnem primeru, zato ni podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
2.2. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti tudi, ali zahtevani podatek predstavlja kakršno koli drugo izjemo. V tem primeru je bilo potrebno oceniti, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob pregledu zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke sodnice, zapisnikarice, predlagateljev, nasprotnega udeleženca, njunih odvetnikov, pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki ne nastopa kot odvetnik, posameznika, ki se je postopka udeležil kot predstavnik javnosti, prič, izvedenca ter solastnikov parcele, ki so predmet postopka.
V konkretnem primeru se nepravdni postopek vodi zaradi predloga predlagateljev za ureditev nujne poti. Glede na določbe 88. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. V skladu z določbami 141. člena ZNP se postopek za dovolitev nujne poti uvede na predlog lastnika zemljišča, imetnika pravice uporabe na zemljišču ali pravice razpolaganja oziroma upravljanja takega zemljišča v družbeni lastnini, ki pot potrebuje. Gre torej za pravico navedenih predlagateljev, da lahko možnost določitve nujne poti za njihovo nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški, uveljavljajo pred pristojnim sodiščem. Hkrati imajo nasprotni udeleženci kot lastniki nepremičnine, preko katere bi potekala zahtevana nujna pot, pravico braniti svoj interes in s svojo udeležbo preprečiti določitev nujne poti preko njihove nepremičnine. Zaradi tega pa predlagatelji in nasprotni udeleženci ne smejo izgubiti pravice do zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov in je sodišče dolžno varovati tudi njihove osebne podatke. Pooblaščenec glede na navedeno ocenjuje, da je glede imen, priimkov in naslovov prebivališč udeležencev postopka vsekakor izkazana izjema po določilu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
V zapisniku o glavni obravnavi se nahajajo tudi osebni podatki predlaganih prič, osebe, ki je bila prisotna kot javnost, in oseb, ki so bile v okviru sodnega postopka samo omenjene (solastniki parcele). Gre za različne osebne podatke posameznikov, ki so omenjeni v povezavi z medsosedskimi odnosi v določenem naselju, kar pomeni, da jih je mogoče enostavno, brez velikega napora, identificirati oziroma določiti, zato njihovo razkritje ni dopustno, saj bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1. Njihovi osebni podatki torej sodijo med varovane osebne podatke. Enako velja tudi za priimek osebe, ki je bila prisotna na glavni obravnavi kot javnost.
Glede osebnih podatkov (imena in priimka) sodnice pa Pooblaščenec pojasnjuje, da glede na določbe Ustave RS sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. člen Ustave RS), njihova funkcija pa je trajna (prvi odstavek 129. člena). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSS), ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji med drugim tudi osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, kar pomeni, da tudi v primeru sodnikov pride v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravzaprav predstavlja izjemo od (določenih) izjem, tako tudi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ne gre za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato osebno ime sodnika v obravnavanem zapisniku o glavni obravnavi ni varovan osebni podatek.
Med varovane osebne podatke ne sodita tudi ime in priimek zapisnikarice, ker je v smislu 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU) javna uslužbenka in se tudi za njene osebne podatke uporablja določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Njeni osebni podatki so v zahtevanem zapisniku o glavni obravnavi navedeni v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja, sklenjenega v javnem sektorju, in zato niso varovani osebni podatki.
Prav tako med varovane osebne podatke ne sodita imeni in priimka odvetnikov, ki sta navedena v zahtevanem zapisniku o glavni obravnavi. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.ius-software.si/seznami/default.htm), v zapisniku o glavni obravnavi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Navedeno pa ne velja za pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki v konkretni zadevi ne nastopa kot odvetnik, saj pri tem ne gre za opravljanje poklica, temveč le za izvajanje pooblastila udeleženca v postopku. Ime in priimek pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki ni odvetnik, posledično predstavljata varovana osebna podatka.
Tudi podatek o imenu in priimku sodno zapriseženega izvedenca, ki se nahaja v zahtevanem zapisniku, je informacija javnega značaja. V skladu z določbo 84. člena ZS so sodni izvedenci opredeljeni kot osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Iz tega razloga sodne izvedence imenuje minister, pristojen za pravosodje, za določeno področje izvedenskega dela. ZS v 87. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati sodni izvedenec, v tretjem odstavku 88. člena ZS pa je celo izrecno določeno, da je imenik sodnih izvedencev javen v delu, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številko telefona in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca. Javni del imenika se uporablja za potrebe sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih. Podatki o izvedencih so tako javno dostopni na spletni strani Ministrstva za pravosodje v imeniku sodnih izvedencev (http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebIzvedenci%29?OpenView), zaradi česar ti podatki ne morejo biti varovani osebni podatki v smislu ZVOP-1, katerega namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Iz določbe 1. čl. ZVOP-1 izhaja, da je cilj varstva ZVOP-1 zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Obdelava podatkov, ki so izpostavljeni javnosti, ne more pomeniti posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika, saj tisto, kar je javno, že po naravi stvari ne more soditi v krog posameznikove zasebnosti. Da namen ZVOP-1 ni varovanje osebnih podatkov, ki so kakorkoli dostopni javnosti, izhaja tudi iz 13. čl. ZVOP-1, ki taksativno našteva primere, v katerih je dovoljena obdelava občutljivih osebnih podatkov, ki so po ZVOP-1 podvrženi še posebej strogemu režimu (osebno ime sicer ne sodi med občutljive osebne podatke). 5. tč. 13. čl. ZVOP-1 tako določa, da se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo tudi v primeru, če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe. Toliko bolj to velja za osebne podatke, ki niso občutljivi. V primeru sodnih izvedencev pa je treba poudariti, da gre za osebna imena, ki so vezana na opravljanje dela in so zaradi svoje pomembnosti že javno dostopna. Ponovna navedba osebnega imena sodnega izvedenca v zapisniku glavne obravnave zato ne more kršiti varstva osebnih podatkov, saj je ime izvedenca neposredno povezano z opravljanjem izvedenstva. Tako kot v imeniku sodnih izvedencev so tudi v zapisnikih glavnih obravnav osebna imena sodnih izvedencev javna, saj v obeh primerih javna objava njihovega osebnega imena izhaja iz pomena njihovega dela. V konkretnem primeru je iz povezave http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebCenilci%29/C12569DD0037C256C1256AB200412B07?OpenDocument razvidno, da sta ime in priimek izvedenca, imenovanega v zahtevanem zapisniku, javno objavljena v že omenjenem imeniku sodnih izvedencev Ministrstva za pravosodje. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da ne gre za varovana osebna podatka.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument (zapisnik o naroku za glavno obravnavo organa, opr. št. N 15/2008 z dne 15. 09. 2010) vsebuje varovane osebne podatke, in sicer:
- imena, priimke ter naslove prebivališč predlagateljev,
- ime, priimek ter naslov prebivališča nasprotnega udeleženca,
- ime in priimek pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki ni njegov odvetnik,
- imena in priimke prič ter oseb, ki so bile v okviru sodnega postopka samo omenjene (solastnika parcele),
- priimek osebe, ki je bila prisotna na glavni obravnavi kot javnost.
3. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
V obravnavanem primeru je prišlo do situacije, ko so temeljne človekove pravice: pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, pravica do sodnega varstva in pravica do svobode izražanja, trčile druga v drugo. Za temeljne človekove pravice pa je značilno, da so druga drugi enakovredne, nobena ne more in ne sme biti nad drugo.
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče zadostiti vsem ustavnim pravicam, ne da bi katero od njih povsem omejili. Z izbrisom osebnih podatkov, ki so kot varovani osebni podatki navedeni v točki 2.2. obrazložitve te odločbe, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem zapisniku o glavni obravnavi, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika.
4. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer mu je dolžan posredovati zapisnik o naroku za glavno obravnavo pri Okrajnem sodišču v Piranu, opr. št. N 15/2008 z dne 15. 09. 2010, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, pri čemer je dolžan iz zapisnika izbrisati naslednje podatke:
- imena, priimke ter naslove prebivališč predlagateljev,
- ime, priimek ter naslov prebivališča nasprotnega udeleženca,
- ime in priimek pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki ni njegov odvetnik,
- imena in priimke prič ter oseb, ki so bile v okviru sodnega postopka samo omenjene (solastnika parcele),
- priimek osebe, ki je bila prisotna na glavni obravnavi kot javnost.
V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka