Prosilec - Občina Tabor
+ -Številka: 090-215/2010/10
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK
Pooblaščenec je organu naložil, da prosilcu posreduje fotokopije pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu za projekt financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacije za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole in pogodbe o uporabi prostora. V nasprotju z navedbami organa v izpodbijani odločbi je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti, niti ne vsebujejo drugih izjem od prostega dostopa.
ODLOČBA
Številka: 090-215/2010/
Datum: 7. 1. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 11. 2010, zoper odločbo Občine Tabor, Tabor 21, 3304 Tabor (v nadaljevanju organ), št. 090002/2010-6, z dne 11. 11. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in izpodbijana odločba št. 090002/2010-6, z dne 11. 11. 2010 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Jurijev dom Tabor, družba za upravljanje z domom starejših občanov d.o.o., ki jo je organ dne 5. 3. 2008 sklenil z družbo LŠ projekt d.o.o;
- Pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu za projekt financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacije za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor, ki jo je organ dne 23. 4. 2010 sklenil z družbo Remont d.d., in aneks št. 1, z dne 9. 6. 2010 k tej pogodbi;
- Pogodbe o uporabi prostora v stari šoli v Lokah, ki jo je organ dne 30. 1. 2006 sklenil s Kulturno umetniškim društvom Zaka pa ne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 4. 8. 2010 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval, da mu organ posreduje prepis naslednjih dokumentov:
1. ustanovitvene pogodbe ali drugega subsidiarnega akta, s katerim je organ vstopil v poslovni odnos z zasebnim družbenikom »LŠ Projekt« in ustanovil podjetje »Jurijev dom, družba za upravljanje z domom starejših občanov, d.o.o.«;
2. najemne pogodbe, s katero je organ oddal ali soglašal z oddajo v najem poslovnih površin v stavbi »Stara šola Loke« za čas trajanja take pogodbe za leto 2009 ali daljše obdobje;
3. ustanovitvene pogodbe ali drugega subsidiarnega akta, s katerim je organ vstopil v poslovni odnos z zasebnim družbenikom »Remont« kot partnerjem pri izgradnji prizidka k podružnični osnovni šoli Tabor.
Organ je z odločbo št. 090002/2010-6, z dne 11. 11. 2010 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da je v zvezi s 1. točko zahteve prosilca pozval pogodbenega partnerja, LŠ projekt, inženiring, gradnje, storitve d.o.o., Kompole 63, Štore (v nadaljevanju družba LŠ projekt d.o.o.), da se opredeli glede poslovne skrivnosti. Družba LŠ projekt d.o.o. je navedla, da Pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Jurijev dom Tabor, družba za upravljanje z domom starejših občanov d.o.o., predstavlja poslovno skrivnost, ter da organ prosilcu lahko omogoči vpogled v navedeno pogodbo, ne sme pa mu posredovati njenega prepisa oz. kopije. Organ je nato prosilca obvestil, da je pridobil soglasje družbe LŠ projekt d.o.o. za vpogled v Pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Jurijev dom Tabor, družba za upravljanje z domom starejših občanov d.o.o., ni pa je dovoljeno kopirati ali fizično odnašati iz prostorov organa. Zahtevi prosilca organ zato v tem delu ni ugodil. Glede 2. točke zahteve prosilca je organ navedel, da ni sklenil najemne pogodbe v zvezi z oddajo poslovnih površin v najem v stavbi Stara šola Loke, iz česar sledi, da tovrstna pogodba ne obstaja. Zahtevi prosilca organ tudi v tem delu ni ugodil. Glede 3. točke zahteve prosilca je organ navedel, da je pisno pozval pogodbenega partnerja, Remont d.d., Oblakova 30, Celje (v nadaljevanju družba Remont d.d.), da se opredeli glede poslovne skrivnosti. Družba Remont d.d. je navedla, da Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu za projekt financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacije za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor, predstavlja poslovno skrivnost, ter da organ prosilcu lahko omogoči vpogled v navedeno pogodbo, ne sme pa mu posredovati njenega prepisa oz. kopije. Organ je prosilca obvestil, da je pridobil soglasje družbe Remont d.d. za vpogled v Pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu za projekt financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacije za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor, ni pa je dovoljeno kopirati ali fizično odnašati iz prostorov organa. Zahtevi prosilca organ zato tudi v tem delu ni ugodil.
Dne 29. 11. 2010 je organ prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090002/2010-6, z dne 11. 11. 2010. V pritožbi je prosilec opozoril, da prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s 1. točko njegove zahteve ni bila uporabljena. V nadaljevanju pritožbe je prosilec citiral izseke iz različnih sej občinskega sveta, ki so povezani z ustanovitvijo javno zasebnega partnerstva organa z družbo LŠ projekt d.o.o. Prosilec je nato navedel, da je pri ugotavljanju ažurnosti vpisa v katalog informacij javnega značaja organa ugotovil, da so bili datumi določenih vnosov zapisnikov sej občinskega sveta v katalog informacij javnega značaja brisani, kar bi po mnenju prosilca lahko pomenilo ponarejanje uradnih dokumentov. Zatem je prosilec navedel, da retroaktivna opredelitev statusa dokumenta z oznako »poslovna tajnost« nima zakonske podlage, zaradi česar varovanje poslovne skrivnosti v postopku v zvezi s 1. točko zahteve prosilca ni zakonito. Prosilec je navedel, da je organ kršil določbe Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba) v segmentu pravočasnosti njihove objave. Po mnenju prosilca je bila družba LŠ projekt d.o.o. zadosti varovana z zadrževanjem objave javnih informacij (zapisnikov sej občinskega sveta) od 9 do 25 mesecev. Glede odločitve organa o 2. točki njegove zahteve je prosilec navedel, da zaradi kršitev Uredbe nima dostopa do pravočasno objavljenih pogodb organa z zasebnimi pogodbeniki v katalogu informacij javnega značaja, zato nima dokumentov, ki bi jih zoperstavil kot dokaz proti trditvam organa o neobstoju zahtevanega dokumenta. V zvezi z odločitvijo organa o 3. točki zahteve je prosilec navedel, da prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni bila uporabljena. Tudi v tem delu pritožbe je prosilec zatrjeval nezakonitost varovanja poslovne skrivnosti, ker se le-to uporablja za nazaj. Prosilec je v pritožbi predlagal, da Pooblaščenec ugodi njegovi zahtevi z dne 4. 8. 2010 in sproži postopek ugotavljanja verodostojnosti diplome konkretne strokovne delavke pri organu.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 1. 12. 2010 na podlagi 245. člena ZUP odstopil Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Ker so se izjave prosilca in navedbe organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 8. 12. 2008 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da ne razpolaga s pogodbo z nazivom »najemna pogodba«, ki bi se nanašala na prostore stare šole Loke, razpolaga pa s »pogodbo o uporabi prostora v stari šoli v Lokah«. Organ je pojasnil, da je za te prostore sklenil le to pogodbo. Nadalje je organ pojasnil, da je z družbo LŠ projekt d.o.o. sklenil le Pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Jurijev dom Tabor. V zvezi s pogodbo, ki jo je organ sklenil z družbo Remont d.d. je organ pojasnil, da je bila sklenjena na podlagi javnega naročila št. JN 697/2010, JN 1435/2010 in JN 1767/2010. Na tej podlagi je organ z družbo Remont d.d. sklenil pogodbo o javno zasebnem partnerstvu in aneks k tej pogodbi. Organ je na ogledu in camera še poudaril, da je prosilca obvestil, da mu je pripravljen omogočiti vpogled v vse zahtevane dokumente.
Pritožba je utemeljena.
1. Splošno o informacijah javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ).
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
2. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe Pooblaščenca na pravice in pravne koristi tretjih subjektov je organ po določilu 43. in 44. člena ZUP, družbo Remont d.d. in Kulturno umetniško društvo Zaka pa ne pozval v postopek, da se izjasnita o tem, ali prijavljata stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njiju predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ je na prvi stopnji v postopek pozval tudi družbo LŠ projekt d.o.o., vendar pa je Pooblaščenec ocenil, da njegova odločitev ne bo posegla v pravice ali pravne koristi te družbe, ker je zahtevana pogodba, ki se nanaša na to družbo, že tako ali tako vsem dostopna, kot je pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
Kulturno umetniško društvo Zaka pa ne na poziv Pooblaščenca ni odgovorilo, kar pomeni, da v skladu s šestim odstavkom 143. člena ZUP ne more uveljavljati pravnih sredstev zoper odločbo Pooblaščenca. V pritožbeni postopek pa je vstopila družba Remont d.d., ki je v odgovoru navedla, da so pogodbe pri njej poslovna skrivnost in jih ne daje nepooblaščenim osebam. Če neka oseba izkaže upravičenost zahteve po vpogledu v pogodbo, mu jo pokaže in po potrebi tudi pojasni, nikakor pa ne dovoli, da bi fotokopije njihovih pogodb krožile med nepooblaščenimi osebami. Družba Remont d.d. meni, da pogodbe pravnih subjektov niso informacije javnega značaja, ampak so poslovni dokumenti.
3. Informacije javnega značaja v obravnavanem primeru
V obravnavanem primeru organ ne zanika niti, da sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, niti, da zahtevane informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja. Sporno pa je, ali organ z vsemi zahtevanimi informacijami razpolaga, ali se le-te nahajajo pri organu v materializirani obliki ter ali je podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Iz izpodbijane odločbe in iz navedb organa na ogledu in camera izhaja, da organ v materializirani obliki razpolaga tako z dokumentom, ki je predmet 1. točke zahteve prosilca (Pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Jurijev dom Tabor, družba za upravljanje z domom starejših občanov d.o.o., ki jo je organ dne 5. 3. 2008 sklenil z družbo LŠ projekt d.o.o.), kakor tudi z dokumentoma, ki sta predmet 3. točke zahteve prosilca (Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu za projekt financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacije za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor, ki jo je organ dne 23. 4. 2010 sklenil z družbo Remont d.d., ter aneks št. 1, z dne 9. 6. 2010 k tej pogodbi). Organ je v izpodbijani odločbi zanikal obstoj dokumenta, ki je predmet 2. točke zahteve prosilca, na ogledu in camera pa se je izkazalo, da se ta točka zahteve prosilca nanaša na pogodbo, s katero organ razpolaga v materializirani obliki, in sicer je to Pogodba o uporabi prostora v stari šoli v Lokah, ki jo je organ dne 30. 1. 2006 sklenil s Kulturno umetniškim društvom Zaka pa ne.
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je temeljno načelo ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani oz. občani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Zato zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z informacijo, ki bi nosila naslov, kot ga je navedel prosilec, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na naslov dokumenta. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V četrtem odstavku istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca je, upoštevaje zgoraj navedene določbe, kljub temu, da je prosilec v zahtevi navedel, da zahteva »najemno pogodbo«, potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati široko in prosilcu omogočiti dostop do tistega dokumenta, ki sicer ni poimenovan kot »najemna pogodba«, vendar pa po vsebini dejansko ureja najemno razmerje med organom in subjektom, ki ima v najemu prostore v stavbi Stara šola Loke. Pooblaščenec je zato zaključil, da je 2. točko zahteve prosilca treba obravnavati kot zahtevo za dostop do Pogodbe o uporabi prostora v stari šoli v Lokah, ki jo je organ dne 30. 1. 2006 sklenil s Kulturno umetniškim društvom Zaka pa ne, saj je vsebino pogodbe mogoče opredeliti kot pogodbo o najemu prostora v stari šoli v Lokah. Vse navedeno pomeni, da so bile navedbe organa glede neobstoja dokumenta iz 2. točke zahteve prosilca neutemeljene.
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega ugotovil, da organ z vsemi zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se le-ti pri organu nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ Pooblaščencu izročil na ogledu in camera. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da vse tri navedene pogodbe in aneks izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Navedba (ki sicer z ničemer ni obrazložena) družbe Remont d.d., da Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu za projekt financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacije za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor ni informacija javnega značaja, je zato povsem neutemeljena.
4. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ dostop vsakdo, zato navedbe družbe Remont d.d. o izkazovanju upravičenosti do vpogleda v enega izmed predmetov obravnavane zahteve prosilca v tem postopku niso pravno relevantne. Edini razlog, zaradi katerega sme organ v celoti ali delno zavrniti zahtevo prosilca, je ugotovitev, da podatki v zahtevanih dokumentih predstavljajo katerokoli izmed izjem, ki so taksativno določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Za vsako obravnavano pogodbo je bilo zato treba v nadaljevanju ugotoviti, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.
4. 1. Pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Jurijev dom Tabor, družba za upravljanje z domom starejših občanov d.o.o., ki jo je organ sklenil z družbo LŠ projekt d.o.o.
Organ v izpodbijani odločbi glede Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Jurijev dom Tabor, družba za upravljanje z domom starejših občanov d.o.o., ki jo je dne 5. 3. 2008 sklenil z družbo LŠ projekt d.o.o., zatrjuje, da zahtevana dokumentacija vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za presojo obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru je treba najprej opredeliti poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj posamezen podatek oziroma informacija pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. ZGD-1 v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (prvi odstavek) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem, ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (glej Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006; v nadaljevanju Komentar ZGD-1).
V konkretnem primeru pa je treba opozoriti na tretji odstavek 39. člena ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Obravnavana pogodba je namreč družbena pogodba družbe z omejeno odgovornostjo, ki je na podlagi prve alineje 1. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS št. 13/94 s spremembami in dopolnitvami) javno objavljena na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) v Poslovnem registru Slovenije (ePRS), kar pomeni, da je takšna pogodba že po zakonu javna in zato ne more biti določena kot poslovna skrivnost. Pooblaščenec zato v pritožbenem postopku ni presojal obstoja poslovne skrivnosti po kriterijih, ki jih določata prvi in drugi odstavek 39. člena ZGD-1, saj izpolnjevanje le-teh ne bi moglo z ničemer vplivati na opredelitev obstoja poslovne skrivnosti v zvezi z obravnavano pogodbo. Ob tem Pooblaščenec pripominja, da družbe LŠ projekt d.o.o. v skladu z načelom ekonomičnosti ni pozival v pritožbeni postopek kot stransko udeleženko, kot je to storil prvostopenjski organ, saj z ugoditvijo zahtevi prosilca z ničemer ne bi bilo poseženo v pravice in pravne koristi družbe LŠ projekt d.o.o., ker je ta pogodba tako ali tako že javno objavljena in tako dostopna vsakomur.
Iz vsega navedenega izhaja, da v tej točki obravnavana pogodba ne vsebuje podatkov, ki bi bili izjema od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, hkrati pa je Pooblaščenec po opravljenem preizkusu na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP ugotovil, da ta pogodba tudi ne vsebuje podatkov, ki bi bili kot izjema opredeljeni v kateri izmed drugih točk prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Obravnavana pogodba torej v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
4. 2. Pogodba o uporabi prostora v stari šoli v Lokah, ki jo je organ sklenil s Kulturno umetniškim društvom Zaka pa ne
Kot izhaja iz 3. točke obrazložitve te odločbe, se 2. točka zahteve prosilca nanaša na Pogodbo o uporabi prostora v stari šoli v Lokah, ki jo je organ dne 30. 1. 2006 sklenil s Kulturno umetniškim društvom Zaka pa ne. Pooblaščenec je zatem, ko je ugotovil, da je organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja, ko je zatrjeval neobstoj zahtevane informacije, po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali obravnavana pogodba morebiti vsebuje katero od izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta. V okviru ugotavljanja resničnega dejanskega stanja je Pooblaščenec v pritožbeni postopek kot stranskega udeleženca pozval Kulturno umetniško društvo Zaka pa ne, ki pa do izdaje te odločbe na poziv ni odgovorilo, kar pomeni, da stranske udeležbe ni priglasilo, zaradi česar je Pooblaščenec štel, da nima pravnega interesa za udeležbo v postopku in mu vloge stranskega udeleženca zato ni priznal. Dokazno breme glede obstoja izjem od prostega dostopa, katerih namen je varovati pravice in pravne koristi stranskega udeleženca, je namreč primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se z izjemo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje, ki so potrebne za določitev kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegove pravice in pravne koristi. Če sam tega v postopku z ničemer ne uveljavlja, je povsem jasno, da nima pravnega interesa za udeležbo v postopku.
Organ v zvezi z obravnavano pogodbo ni zatrjeval nobene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, Pooblaščenec pa ravno tako ni ugotovil, da bi katera izmed teh v obravnavanem primeru obstajala. Zato je Pooblaščenec zaključil, da Pogodba o uporabi prostora v stari šoli v Lokah, ki jo je organ dne 30. 1. 2006 sklenil s Kulturno umetniškim društvom Zaka pa ne, v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
4. 3. Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu za projekt financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacije za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor, ki jo je organ sklenil z družbo Remont d.d., in aneks št. 1 k tej pogodbi
Organ v izpodbijani odločbi glede Pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu za projekt financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacije za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor, ki jo je organ dne 23. 4. 2010 sklenil z družbo Remont d.d., in aneksom št. 1, z dne 9. 6. 2010 k tej pogodbi zatrjuje, da vsebujeta informacije, ki predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot je pojasnjeno že v točki 4.1. obrazložitve te odločbe, ZGD-1 loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena).
Organ je v izpodbijani odločbi zgolj na deklaratorni ravni zatrjeval obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa zatrjevanega z ničemer ni konkretiziral. Organ se namreč ni skliceval na dokument, ki bi ustrezal zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Enako pomanjkljivo je ravnala tudi družba Remont d.d. v svojem dopisu organu z dne 15. 10. 2010 in v svojem dopisu, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 16. 12. 2010. Pooblaščenec je zato pregledal tako vsebino pogodbe kot tudi aneksa k tej pogodbi in ugotovil, da dokumenta nista označena kot poslovna skrivnost. Hkrati ne organ ne družba Remont d.d. nista z ničemer zatrjevala, da obstaja dokument, s katerim bi bila obravnavana dokumenta (pogodba in aneks) opredeljena kot poslovna skrivnost. Navedeno po prepričanju Pooblaščenca zadostuje za zaključek, da dokumentov, ki so predmet obravnavane zahteve, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (opredelitev poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD-1 k 39. členu). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje podatkov iz obravnavanih dokumentov organu očitno povzročilo škodo. Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec je ugotovil, da ne organ ne družba Remont d.d. nista z ničemer izkazala, da bi z razkritjem lahko nastala občutna škoda. Pomanjkljivo sta pojasnila, ali je obseg, v katerem so informacije iz obravnavane pogodbe in aneksa znane zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje, ter obseg, v katerem so informacije iz obravnavane pogodbe in aneksa znane izven kroga poslovanja, s čim omejen. Poleg tega nista izkazala, da glede obravnavane pogodbe in aneksa obstajajo ukrepi, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da organ in Remont d.d. nista z ničemer konkretizirala vrednosti informacij za družbo in njene konkurente ter količine truda in denarnih sredstev, ki jih je porabil za razvoj informacij, glede katerih zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti. Prav tako nista pojasnila vprašanja preprostosti ali težavnosti postopanja, s katerim bi drugi te informacije lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec poudarja, da ob upoštevanju nadzorne funkcije ZDIJZ in načela transparentnosti nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek o tem, kaj in za kakšno ceno je določen subjekt dolžan izvesti na podlagi pogodbe, ki je sklenjena na podlagi razpisa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva (v konkretnem primeru je bil javni razpis objavljen dne 27. 1. 2010, št. objave JN 697/2010, JN 1435/2010 in JN 1767/2010). Javnost takšnih podatkov je nujna že z vidika varstva konkurence in morebitnih zlorab. Podatki, ki so dejansko navedeni v zahtevanih dokumentih, določajo pogoje in način izvajanja javno-zasebnega partnerstva za projekt financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacije za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor, kar z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj subjekta, ni povezano. Morebitnega dejstva, da se izvajanje javno-zasebnega partnerstva lahko razlikuje glede na izvajalca ali glede načina izvajanja, ne moremo šteti za poslovno skrivnost. Podatki o vrsti in obsegu obveznosti in pravic, ki jih imata družba Remont d.d. kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva in organ kot subjekt, ki je pogodbeni partner v tem pogodbenem razmerju, ne razkrivajo ničesar drugega kot to, na kakšen način se izvaja konkretno javno-zasebno partnerstvo. Z razkritjem teh podatkov javnosti v obravnavanem primeru družbi Remont d.d. zagotovo ne more nastati občutna škoda. Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da npr. podatek o vrednosti projekta lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti ni povezano, ker ta podatek ne vpliva na konkurenčni položaj družbe oziroma organa v obravnavanem primeru. Če namreč želi neka družba delovati na trgu oziroma opravljati delo na trgu, mora zanj določiti tudi ceno in jo posredovati kupcu. Morebitnega dejstva, da se cena istovrstne storitve oziroma blaga razlikuje glede na ponudnika ali glede načina ponujanja storitve, ne moremo šteti za poslovno skrivnost, temveč le za poslovne odločitve subjekta, ki želi uspešno delovati na trgu. Cena za posamezno storitev oziroma blago kot taka ne razkriva ničesar drugega kot to, za kakšno ceno je posamezen subjekt v okviru določenega poslovnega razmerja pripravljen opraviti storitev ali dobaviti blago. Z razkritjem tega podatka organu v obravnavanem primeru zagotovo ne more nastati občutna škoda. Pooblaščenec ob tem omenja tudi sodbo Upravnega sodišča RS U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009, ki je potrdila odločitev Pooblaščenca v zadevi št. 021-83/2007/17, z dne 1. 2. 2008, da cena po enoti predstavlja informacijo javnega značaja. Navedeno nedvomno pripelje do zaključka, da tudi vrednost projekta iz obravnavane pogodbe predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
V prid ugotovitvi, da z razkritjem podatkov iz obravnavanih dokumentov družbi Remont d.d. nikakor ne bi nastala občutna škoda, govori tudi dejstvo, da je večji del pogodbe (oziroma osnutek pogodbe) že enostavno javno dostopen na Portalu javnih naročil v razpisni dokumentaciji za javno naročilo št. JN697/2010. Za postopke oddaje javnih naročil (če ne gre za zaupna naročila, opredeljena v 4. točki 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-2)) namreč velja najširše načelo javnosti, ki se med drugim kaže tudi v obveznosti objave razpisne dokumentacije, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami (72. člen ZJN-2). Takšna objava ni namenjena le tistim ponudnikom, ki so sodelovali v postopku oddaje javnega naročila, saj se le-ti z izidom postopka seznanijo že ob prejemu naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, pač pa najširši javnosti, ki se lahko na ta način seznani, s katerimi subjekti in v kakšni vsebini javni sektor vstopa v posamezna pogodbena razmerja. Tako pred javnostjo nedostopni dejansko ostajajo le podatki o vrednosti projekta; o odgovorni vodji del na gradbišču; o vrednosti polletnega denarnega nadomestila za razpoložljivost vseh prostorov, ki so predmet pogodbe; o osebi, pooblaščeni s strani zasebnega partnerja, ki je zadolžena za realizacijo te pogodbe; o imenu in priimku podpisnika pogodbe s strani zasebnega partnerja; o morebitnih spremembah besedila pogodbe, ki so možne skladno s četrtim odstavkom 71. člena ZJN-2; o vsebini aneksa št. 1. Razkritje kateregakoli izmed teh podatkov pa po oceni Pooblaščenca nikakor ne bi povzročilo razkritja konkurenčne prednosti organa in s tem občutne škode družbi Remont d.d.. Ti podatki namreč niso podatki, ki bi kazali na izkušnje, opremo, kadrovske sposobnosti, inovativnost ali vlaganje v razvojne študije ter kadre. Takšno stališče močno potrjuje tudi dejstvo, da družba Remont d.d. in organ dejansko dovoljujeta prosilcu vpogled (ne pa fotokopij) v zahtevane dokumente, kar pomeni, da tudi sama ocenjujeta, da razkritje teh podatkov ne predstavlja razkritja konkurenčne prednosti družbe Remont d.d. in ji posledično ne povzroča občutne škode.
Navedeni argumenti so Pooblaščenca pripeljali do zaključka, da z razkritjem podatkov iz obravnavanih dokumentov organu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu tudi v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Iz razlogov, navedenih v prejšnjih odstavkih, Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub temu Pooblaščenec podredno pripominja, da četudi bi bilo obravnavana dokumenta mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost v skladu s prvim ali drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, takšna oznaka ne bi bila skladna s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. V konkretnem primeru so ti podatki namreč po zakonu javni, ker izpolnjujejo pogoj iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (gre za podatke o porabi javnih sredstev, hkrati pa ne gre za primere iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne za primere, ko zakon, ki ureja javne finance in zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), na kar je opozoril že tudi prosilec v pritožbi. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom lokalne skupnosti specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev (organ kot javni partner je v projekt vložil določena zemljišča; za čas trajanja pogodbe bo organ zasebnemu partnerju plačeval polletno denarno nadomestilo za razpoložljivost prostorov, v objektih, zgrajenih na teh zemljiščih, ki pa jih upravlja zasebni partner), zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani z vsebino pogodbe oziroma aneksa, na katerih temelji poraba javnih sredstev v zvezi s projektom financiranja, projektiranja in izgradnje prizidka, adaptacijo za širitev vrtca ter povečanjem kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je zajeto v pogodbi ali aneksu k tej pogodbi, na katerih temelji poraba javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.
Nenazadnje Pooblaščenec opozarja še na načelo transparentnosti iz 13. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006), ki poleg vsega že navedenega predstavlja še dodatno podlago za zagotavljanje načela javnosti v javno-zasebnih partnerstvih, med katere sodi tudi partnerstvo, ki temelji na obravnavani pogodbi in aneksu k tej pogodbi.
Pooblaščenec je izvedel tudi preizkus, ali v konkretnem primeru morda, poleg izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, katere neobstoj je ugotovljen v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi natančnega pregleda vseh zahtevanih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato obravnavani dokumenti v celoti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
4. Zaključek
Vse navedeno pomeni, da vse tri obravnavane pogodbe in aneks v celoti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pooblaščenec pojasnjuje še, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena ZDIJZ v 2. točki določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Upoštevaje navedeno in glede na vsebino zahteve prosilca mora organ prosilcu posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov.
Glede pritožbenih navedb prosilca v zvezi z neažurnostjo vpisov v katalog informacij javnega značaja organa in v zvezi z ugotavljanjem verodostojnosti diplome določene strokovne sodelavke pri organu Pooblaščenec pojasnjuje, da so za ta pritožbeni postopek pravno nerelevatne, hkrati pa tovrstne pritožbene navedbe ne sodijo v pristojnost Pooblaščenca. Pooblaščenec je skladno z 2. členom ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZDIJZ pa sodi v pristojnost ministrstva, pristojnega za upravo, na katerega se prosilec lahko obrne, če meni, da organ krši določbe ZDIJZ.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka