Prosilec - Dijaška organizacija Slovenije
+ -Številka: 090-213/2010/1
Kategorije: Ali je organ zavezanec
POVZETEK
Prosilec je na Dijaško organizacijo Slovenije naslovil prošnjo za vpogled v dokumentacijo, ki je vplivala na izbor varuha dijakovih pravic. Pooblaščenec je ob odločanju o utemeljenosti pritožbe ugotovil, da Dijaška organizacija Slovenije ni pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja, saj v ničemer ne izvaja oblastne funkcije, javne službe ali javnega pooblastila, temveč je kot stanovska organizacija dijakov, ustanovljena s ciljem zastopati interese dijakinj in dijakov ter se zavzemati za njihovo uresničevanje. Organ v smislu določb ZDIJZ je v tem primeru Študentska organizacija Slovenije, v okviru katere je organizirana Dijaška organizacija Slovenije, kot njen stalni projekt. Pritožbo prosilca je kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-213/2010
Datum: 1. 12. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Dijaške organizacije Slovenije, Dunajska 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Dijaška organizacija Slovenije), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 25. 10. 2010 na Dijaško organizacijo Slovenije naslovil prošnjo za vpogled v dokumentacijo, ki je vplivala na izbor varuha dijakovih pravic. Ob tem je navedel, da je dne 21. 10. 2010 prejel elektronsko sporočilo, v katerem ga je Dijaška organizacija Slovenije obvestila, da je bila na razpisu za varuhinjo dijakovih pravic izbrana….. Ker je tudi sam sodeloval na razpisu kot kandidat, je prosil Dijaško organizacijo Slovenije, da mu omogoči vpogled v dokumentacijo izbrane kandidatke glede kompetenc, izkušenj, referenc in programa.
Dijaška organizacija Slovenije je na zahtevo prosilca odgovorila z dopisom z dne 26. 10. 2010 in pojasnila, da je v skladu z Odlokom o varuhu dijakovih pravic naloga Predsedstva DOS, da predlaga kandidata Svetu DOS in ta ga naknadno potrdi oz. imenuje. Ker se Svet DOS letos ni konstituiral, je Predsedstvo DOS za vmesno obdobje imenovalo vršilca dolžnosti varuha dijakovih pravic (v.d. varuha dijakovih pravic). Takoj, ko bo Svet DOS konstituiran, bo Predsedstvo DOS v imenovanje predlagalo varuha dijakovih pravic. Ker ima Predsedstvo DOS na podlagi aktov DOS legitimno pravico neodvisnega odločanja po svoji vesti, je prošnja za vpogled v dokumentacijo za kandidaturo zavrnjena. Dijaška organizacija Slovenije je prosilcu posredovala zapisnik 2. redne seje Predsedstva DOS, iz katerega je mogoče razbrati, kako je potekala razprava in glasovanje. Dijaška organizacija Slovenije je zaključila, da se bodo aktivnosti in dosežki nove varuhinje dijakovih pravic lahko spremljali skozi njeno delo v letošnjem mandatu, če jo bo imenoval Svet DOS.
Prosilec se je z dopisom z dne 4. 11. 2010 ponovno obrnil na Dijaško organizacijo Slovenije in v uvodu povzel odločitev DOS, da njegovo prošnjo za vpogled v dokumentacijo izbrane kandidatke na razpisu za varuha dijakovih pravic zavrača z razlogom, da ima Predsedstvo DOS legitimno pravico neodvisnega odločanja po svoji vesti. Prosilec nadaljuje, da je Dijaška organizacija Slovenije kot stalni projekt ustanovljena s strani Študentske organizacije Slovenije. Kot taka je posredni uporabnik državnega proračuna in zavezana k spoštovanju predpisov, ki veljajo za javni sektor. Pri tem ji sama avtonomnost ni nikakor kratena. Zapisnik 2. redne seje Predsedstva Dijaške organizacije Slovenije z dne 21.10.2010 jasno kaže določene pomanjkljivosti in nepravilnosti. V točki Ad 4. v.d. Varuha dijakovih pravic je jasno, da Predsedstvo DOS ni upoštevalo samega razpisa niti odloka o Varuhu dijakovih pravic. V javnem razpisu, objavljenem 1. 10. 2010 na uradni spletni strani DOS, se je razpisovalo mesto Varuha dijakovih pravic in ne v.d. varuha. Glede na zapisnik 2. redne seje Predsedstva DOS, razpis ni bil izveden in zaključen z izborom najprimernejšega kandidata, ki ga po postopku imenuje pristojni organ. Zato ga je potrebno ponoviti. Prosilec je v nadaljevanju podrobno razložil, zakaj se z odločitvijo o izboru kandidatke ne strinja. Pri tem je zaključil, da ponovno predlaga, da mu Dijaška organizacija Slovenije omogoči vpogled v zahtevano dokumentacijo.
Dijaška organizacija Slovenije je v dopisu z dne 9. 11. 2010 prosilcu odgovorila, da Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ni organ, ki bi bil v skladu z določbami ZDIJZ zavezan posredovati informacije javnega značaja prosilcem. Organi, ki so zavezani ravnati po določbah ZDIJZ in so taksativno našteti v 1. odstavku 1. člena ZDIJZ, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). ŠOS ni nič od zgoraj naštetega in ni javni organ, prav tako pa ne izdaja dokumentov in pravnih aktov, ki bi ustvarjali ali bi posegali v pravice in obveznosti različnih subjektov. To dejstvo izhaja iz statusa ŠOS, ki je demokratično organizirana skupnost, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničevanje. Status ŠOS-a določa Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 v nadaljevanju: ZSkuS) ter Študentska ustava (Uradni list RS, št. 105/02, v nadaljevanju:ŠU). ŠOS je nastal na podlagi postopka samoorganiziranja študentov, kateremu je dal zakon samo normativni okvir. Iz Študentske ustave jasno izhaja, da je ŠOS demokratično organizirana skupnost, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničevanje. ŠOS je torej stanovska organizacija, ki deluje v interesu ožje družbene skupine, in sicer študentov in ne v splošnem interesu. Še več, dejstvo je, da se splošni interes pogosto razlikuje od interesa, ki ga zastopa SOS. 2. člen Zakona o skupnosti študentov (ZskuS) določa, da »se v Študentsko organizacijo združujejo študentje zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov, solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb ter opravljanja zadev iz državne pristojnosti, ki so dane študentski organizaciji Slovenije z javnim pooblastilom«. Iz te določbe povsem jasno izhaja, v kakšen namen je ustanovljena Študentska organizacija Slovenije. Nedvomno ni ustanovljena v javnem interesu, ampak predvsem v namenu varovanja in uveljavljanja skupinskih interesov študentov. Nadalje to zelo jasno izhaja iz 5. člena ZSkuS, ki določa dejavnost študentskih organizacij. V okviru osmih dejavnosti, ki jih navaja zakon, ni zaslediti niti ene, ki bi se odvijala v javnem interesu, ampak so vse uperjene izključno v varovanje in uresničevanje interesov študentov. Enako velja tudi za dvanajst dejavnosti iz 15. člena ŠU. ŠOS tudi ni financiran iz sredstev Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava, prav tako ti organi ne opravljajo nadzora nad poslovanjem ŠOS-a. ŠOS tudi nima upravljavskega ali nadzornega odbora, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava. ŠOS ob tem še dodaja, da je Ministrstvo za finance, ki je pristojno za presojo statusa javnega naročnika odločilo, da ŠOS ni javni naročnik po nobenem od zakonov s področja javnega naročanja. Ker ZJN-2 status javnega naročnika ureja še bolj strogo, kot ZDIJZ ureja status zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja, je potrebno zaključiti, da ŠOS v nobenem pogledu ne sodi v kategorijo zavezancev, zaradi česar tudi ni dolžen posredovati informacij javnega značaja. Povsem isti argumenti, ki so bili navedeni za ŠOS, veljajo tudi za DOS, kot za enega izmed projektov v okviru ŠOS. Na podlagi vsega zapisanega je potrebno zaključiti, da za razkritje zahtevanih podatkov in dokumentov ni pravne podlage. V zvezi z vodenjem postopkov izbire v.d. varuha dijakovih pravic je Dijaška organizacija Slovenije zapisala, da je že pojasnila, da postopek izbire v aktih DOS ni predpisan, z izjemo Odloka o varuhu dijakovih pravic, zaradi česar DOS nima nikakršnih procesnih predpisov o vodenju postopka. DOS je tako povsem legitimen pri odločitvi, da bo namesto varuha dijakovih pravic imenoval v.d. varuha dijakovih pravic. V skladu z Odlokom o varuhu dijakovih pravic je naloga Predsedstva DOS, da predlaga kandidata svetu DOS in ta ga naknadno potrdi oz. imenuje. Ker se Svet DOS letos ni konstituiral, je Predsedstvo DOS za vmesno obdobje imenovalo vršilca dolžnosti varuha dijakovih pravic (v.d. varuha dijakovih pravic), kar je legitimna in povsem zakonita odločitev. Prav tako ni predpisan postopek o načinu izbire kandidatov, kar pomeni, da ima Predsedstvo DOS na podlagi aktov DOS legitimno pravico neodvisnega odločanja po svoji vesti. Odločitev je potrebno sprejeti, pri čemer je z vidika legitimnosti potrebno zgolj to, da izbrani kandidat izpolnjuje vse pogoje iz razpisa. Oseba, imenovana za v.d. varuhinje dijakovih pravic, je izpolnjevala vse pogoje iz razpisa. Dijaška organizacija Slovenije je zaključila, da zoper sklep o izbiri v.d. varuha dijakovih pravic ni predvideno nobeno pravno sredstvo, zaradi česar DOS tudi ni dolžan obravnavati dopisov prosilca v smislu pritožbe. V konkretnem primeru se ne uporablja niti ZUP niti ZUS.
Prosilec se je z dopisom z dne 11. 11. 2010 ponovno obrnil na Dijaško organizacijo Slovenije in navedel, da je ŠOS pravna oseba, ki opravlja zadeve iz državne pristojnosti na podlagi javnega pooblastila. Kot taka je zavezana k spoštovanju ZSkuS. Smešno in zmotno je trditi, da ŠOS ni ustanovljen v skladu z javnim interesom, saj je logično in naravno, da so zakoni, ki so podlaga za ustanovitev in delovanje ŠOS, zapisani prav na podlagi javnega interesa po ureditvi določenega področja. Če v 5. členu ZSkuS in 15. členu Študentske ustave ni jasno zapisano, da se dejavnosti odvijajo v javnem interesu, je to razvidno iz samega namena in ciljev ustanovitve ŠOS in DOS. Prav tako je namerno zavajanje trditev, da ŠOS ni financiran iz sredstev organov RS, ko pa ga 9. člen ZSkuS priznava kot uporabnika republiškega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti. Sredstva za delovanje Študentska organizacija Slovenije pridobiva iz republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti. Glede postopka izbire »v.d. varuha dijakovih pravic« prosilec zatrjujete, da Dijaška organizacija Slovenije zanemarja dejstvo, da je kot projekt ŠOS zavezan k spoštovanju študentske ustave, ki v 13. členu določa«. V postopkih in ravnanjih Študentske organizacije Slovenije se v primeru nedoločenosti v aktih Študentske organizacije Slovenije smiselno uporabljajo določila zakonodaje Republike Slovenije".
Dne 29. 11. 2010 je prosilec na organ naslovil pritožbo zaradi molka organa in pri tem navedel, da je odločitev organa Dijaške organizacije Slovenije v nasprotju z ZDIJZ. ZSkuS v 2. členu določa:"V Študentsko organizacijo Slovenije se združujejo študentje zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov, solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb ter opravljanja zadev iz državne pristojnosti, ki so dane Študentski organizaciji Slovenije z javnim pooblastilom." V drugem odstavku 3. člena pa je določeno: Študentska organizacija Slovenije je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in njen temeljni akt. Glede na to, da je Dijaška organizacija Slovenije ustanovljen kot stalni projekt v okviru Študentske organizacije Slovenije, ta pa je zavezana k spoštovanju določb ZDIJZ, jasno izhaja, da je tudi DOS zavezan spoštovati ZDIJZ. Poleg tega je ŠOS financiran iz sredstev organov RS, saj ga 9. člen ZSkuS priznava kot uporabnika republiškega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti: "Sredstva za delovanje Študentska organizacija Slovenije pridobiva iz: - republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti,..." Prosilec zaključuje, da iz vsega navedenega sledi, da je ŠOS pravna oseba, ki opravlja zadeve iz državne pristojnosti na podlagi javnega pooblastila. Kot taka je zavezana k spoštovanju tudi zgoraj omenjenih predpisov. Posredno je k temu kot stalni projekt ŠOS-a zavezan tudi DOS in bi mu moral omogočiti vpogled v zahtevane dokumente iz javnega razpisa.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec se je zaradi molka Dijaške organizacije Slovenije, ob odločanju o utemeljenosti pritožbe, najprej opredelil do temeljnega vprašanja v tem postopku, in sicer, ali je Dijaška organizacija Slovenije pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja.
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«. V konkretnem postopku je bilo treba ugotoviti, ali je Dijaška organizacija Slovenije organ v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ.
Dijaška organizacija Slovenije je demokratično organizirana stanovska organizacija dijakov v Republiki Sloveniji, ki združuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje. Ustanovljena je v okviru Študentske organizacije Slovenije, kot njen stalni projekt od leta 2006. Pravno podlago za delovanje Dijaške organizacije Slovenije daje Študentska organizacija Slovenije. Sedež Dijaške organizacije Slovenije je enak sedežu Študentske organizacije Slovenije, razen če ni z drugim aktom določeno drugače. Dijaška organizacija Slovenije pridobiva finančna sredstva za svoje delovanje na podlagi posebnega pravnega akta, ki ga sprejme Študentska organizacija Slovenija, ob predhodnem pozitivnem mnenju Dijaške organizacije Slovenije.
Na podlagi navedenega gre zaključiti, da Dijaška organizacija Slovenije v nobenem primeru ni organ v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, kar pomeni, da ni pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja. Dijaška organizacija Slovenije namreč v ničemer ne izvaja oblastne funkcije, javne službe ali javnega pooblastila, temveč je kot stanovska organizacija dijakov, ustanovljena s ciljem zastopati interese dijakinj in dijakov ter se zavzemati za njihovo uresničevanje. Organ v smislu določb ZDIJZ je v tem primeru Študentska organizacija Slovenije, v okviru katere je organizirana Dijaška organizacija Slovenije, kot njen stalni projekt.
Ker je bilo pri odločanju v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja odločilno zgolj dejstvo, ali je Dijaška organizacija Slovenije organ po ZDIJZ, se Pooblaščenec, ob zgoraj navedenih ugotovitvah, ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Iz navedenih razlogov je gotovo tudi prišlo do molka, zoper katerega se prosilec pritožuje. Pooblaščenec iz istih razlogov od Dijaške organizacije Slovenije tudi ni zahteval, naj sporoči, zakaj odločba ni bila pravočasno izdana in je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP izdal svojo odločbo.
Pooblaščenec povsem na koncu tudi pojasnjuje, da prosilec svojo zahtevo za vpogled v dokumentacijo izbrane kandidatke glede kompetenc, izkušenj, referenc in programa, lahko naslovi na organ, ki izpolnjuje pogoje po določilu 1. člena ZDIJZ (v tem primeru je to Študentska organizacija Slovenije).
V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka