Prosilec - Upravna enota Jesenice
+ -Številka: 090-210/2010/3
Kategorije: Mediji, Kršitev materialnega prava
Številka: 090-210/2010/3
Datum: 16.12.2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi novinarja časnika Dnevnik Mateja Grošlja, Kopitarjeva 2, 1000 Ljubljana (dalje prosilec) zoper odločbo Upravne enote Jesenice, Cesta Maršala Tita 78, 4270 Jesenice (dalje organ) št. 090-2/2010 z dne 19.11.2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja za novinarje izdaja naslednjo
ODLOČBO
1. Odločba organa se odpravi po uradni dolžnosti in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ je v ponovnem postopku dolžan zahtevo prosilca obravnavati po določbah Zakona o medijih in pri tem upoštevati rok iz 4. oziroma 6. odstavka 45. člena Zakona o medijih, ki prične teči z dnem vročitve te odločbe organu.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV
Prosilec je dne 11.11.2010 po elektronski pošti organu poslal vprašanje, ali imajo tuji športniki (ki jih je poimensko navedel), ki igrajo za Hokejski klub Jesenice urejeno delovno in bivalno dovoljenje. Ob tem je prosilec uvodoma izrecno pojasnil, da je novinar časnika Dnevnik in da opravlja raziskavo o delovnih in bivalnih dovoljenjih za tuje športnike v Republiki Sloveniji. Dne 16.11.2010 je prosilec prav tako po elektronski pošti vlogo specificiral in pojasnil, da želi le informacijo, koliko od navedenih tujih športnikov ima urejeno dovoljenje za prebivanje in koliko vlog je še v postopku oz. zanje športnik ali kljub sploh še ni zaprosil.
Organ je dne 19.11.2010 izdal odločbo št. 090-2/2010, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na dovoljenja za prebivanje (v delu, v katerem se nanaša na delovna dovoljenja, je organ zahtevo prosilca odstopil Zavodu RS za zaposlovanje, v odločbi pa pojasnil, da delovna dovoljenja ne sodijo v njegovo delovno področje). V obrazložitvi odločbe organ navaja, da je prosilec zaprosil za posredovanje podatkov za tuje športnike, ki jih je identificiral z imenom in priimkom, zato bi organ s posredovanjem teh podatkov razkril osebne podatke in tako kršil varstvo osebnih podatkov, ki so v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/2007 – UPB1, dalje ZVOP-1) varovani osebni podatki. Organ navaja še, da ne razpolaga z evidenco, ki bi se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra evidence ali drugega dokumentarnega gradiva nanašala na število tujih športnikov, ki imajo urejeno delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje ter na število vlog v postopku reševanja oz. vlog, za katere športnik ali klub sploh še ni zaprosil. Organ opozarja, da na podlagi ZDIJZ ni dolžan zagotavljati pretvorbe informacij iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov dokumentov oziroma ustvarjati novih informacij. Ker organ torej nima dokumenta, ki bi vseboval zahtevane podatke o izdanih dovoljenjih za prebivanje tujih športnikov, teh podatkov vlagatelju ne more posredovati.
Prosilec je zoper odločbo organa dne 25.11.2010 vložil pritožbo, v kateri je pojasnil, da je kot novinar časnika Dnevnik raziskoval, koliko tujih športnikov v slovenskih klubih nima urejenega dovoljenja za prebivanje in delovnega dovoljenja. Prošnje za podatke je razposlal na upravne enote in se skliceval za Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Večina upravnih enot mu je posredovala želene podatke, le na UE Jesenice so mu prošnjo zavrnili z odločbo, čeprav je spraševal le za število športnikov (brez dokumentov) in ni zahteval imen in priimkov.
K točki 1 izreka odločbe
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacijski pooblaščenec ob pregledu dokumentacije ugotavlja, da je prosilec na organ dejansko naslovil novinarsko vprašanje, ne pa zahteve za dostop do informacij javnega značaja v smislu ZDIJZ, saj je od organa zahteval podatek o tem, ali imajo športniki urejen status, ne pa dokumentacije, iz katere bi to izhajalo. Tudi v pritožbi prosilec izrecno pove, da ni zahteval dokumentov, ampak informacijo, koliko tujih športnikov v Hokejskem klubu Acroni Jesenice nima urejenega dovoljenja za prebivanje ali delovnega dovoljenja. Informacija javnega značaja je v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ opredeljena kot informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Informacija javnega značaja skladno z ZDIJZ je torej dokument, kar pomeni, da predmet zahteve prosilca v konkretnem primeru ni bila informacija javnega značaja po ZDIJZ. Ker je prosilec novinar, je treba njegovo zahtevo razumeti kot zahtevo za dostop do informacij za medije. Informacije za medije so skladno s prvim odstavkom 45. člena Zakona o medijih (Ur.l. RS, št. 110/2006-UPB1 in 36/2008 – ZPOmK-1, dalje ZMed) informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem in informacije, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. Tudi informacije za medije so torej informacije javnega značaja, vendar ZMed za razliko do ZDIJZ ne zahteva, da morajo te informacije obstajati v obliki dokumenta.
Sklicevanje na ZDIJZ s strani prosilca (v el. pošti z dne 16.11.2010) ne more imeti negativnih pravnih posledic, predvsem pa ne more niti opravičiti niti upravičiti napačnega postopanja organa, ki bi bil ne glede na navedbe prosilca njegovo zahtevo dolžan prepoznati in obravnavati kot zahtevo po ZMed. Stranka v upravnem postopku mora skladno s 140. členom ZUP natančno, po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, medtem ko je za formalno in materialno zakonitost upravnega akta dolžan poskrbeti organ. Iz načela zakonitosti, opredeljenega v 6. členu ZUP, namreč izhaja, da morajo organi v upravnih zadevah voditi postopek po zakonsko predpisanem postopku (formalna zakonitost) in odločiti o pravici ali obveznosti stranke v obsegu, ki ga določajo materialni predpisi (materialna zakonitost). V konkretnem primeru iz zahteve prosilca nedvomno izhaja, da ne želi dokumentov, ampak odgovor na vprašanje, kar pomeni, da je organ postopek v zvezi s prosilčevo zahtevo izpeljal po napačnem zakonu, saj je namesto ZMed uporabil ZDIJZ.
Postopek po ZMed ne predvideva izdaje odločbe, ampak odgovor prosilcu – mediju. Kot izhaja iz 5. odstavka 45. člena ZMed, lahko organ mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. V tem segmentu se ZMed navezuje na ZDIJZ, vendar le glede presoje morebitnih izjem. V postopek po ZDIJZ pa postopek po ZMed (lahko) preide šele v primeru zavrnilnega ali delno zavrnilnega odgovora na vprašanje, ki se skladno z 8. odstavkom 45. člena ZMed šteje kot zavrnilna odločba. V tem primeru je pritožba namreč dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Se pravi, da je šele Informacijski pooblaščenec tisti, ki bo v pritožbenem postopku o novinarskem vprašanju odloča na podlagi dokumentov, medtem ko je organ novinarju dolžan posredovati odgovor na vprašanje tudi, če ta odgovor ne izhaja iz dokumenta, je pa vezan na delovno področje organa. Odgovor sme organ po postopku, predvidenem v 45. členu ZMed, zavrniti le, če je zahtevana informacija predmet katere od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varovanih osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da dejstvo, da je prosilec poimensko navedel osebe, na katere se nanaša njegova zahteva, ne pomeni avtomatično, da zahteva varovane osebne podatke. Prosilec je namreč v dopolnitvi zahteve z dne 16.11.2010 jasno navedel, da želi le številke (torej število oseb, ki imajo urejeno dovoljenje za prebivanje, število vlog v postopku reševanja in število tistih, ki za dovoljenje še niso zaprosili). Te številke sovpadajo s pojmom varovanega osebnega podatka iz 1. in 2. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/2007 - UPB1, dalje ZVOP-1) le, če je na njihovi podlagi mogoče določiti posameznika, na katerega se število nanaša. To bi bilo možno le v primeru, ko bi imeli delovno dovoljenje urejeno vsi navedeni športniki ali ko tega ne bi imel urejenega nobeden od njih. Prosilec je navedel deset imen – če ima vseh deset urejeno dovoljenje za prebivanje, bi odgovor s tem številom seveda smiselno pomenil tudi razkritje identitete teh oseb. Enako velja, če nobeden od teh desetih nima urejenega dovoljenja za prebivanje. V vseh ostalih kombinacijah pa osebe niso določljive, kar pomeni, da izjema varovanih osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s petim odstavkom ZMed ne pride v poštev (če ima dovoljenje urejenih npr. devet oseb, ena pa ne, tak odgovor ne pove, katere so osebe, ki imajo urejeno dovoljenje in katera ga nima). Podatek, ali ima urejeno dovoljenje za prebivanje, je torej varovan osebni podatek v povezavi z imenom in priimkom posameznika, medtem ko je podatek, da določeno število oseb ima / nima urejenega tega dovoljenja, posplošen do te mere, da ga ZVOP-1 ne varuje (razen v primerih, ko število neposredno ali posredno razkriva tudi identiteto posameznikov).
Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolje ekonomično odpravil organ prve stopnje, zato je odpravil odločbo prve stopnje in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. To je Informacijski pooblaščenec storil po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru je šlo za uporabo napačnega predpisa (in ne za napačno uporabo predpisa), kar je po oceni Informacijskega pooblaščenca treba šteti kot bistveno kršitev pravil postopka, in sicer gre za relativno bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve organa. S tem, ko je organ uporabil napačen predpis (ZDIJZ namesto ZMed), je namreč uporabil tudi napačno vrsto akta (namesto odgovora je izdal odločbo). Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka (absolutno bistvene kršitve), kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Informacijski pooblaščenec pa je kot pritožbeni organ po uradni dolžnosti dolžan paziti na obe vrsti bistvenih kršitev (absolutne in relativne).
ZUP v tretjem odstavku 251. člena sicer določa, da mora organ brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve izdati novo odločbo. Ker ZMed ne predvideva izdaje odločbe, pa je Informacijski pooblaščenec organu naložil, naj zadevo v ponovljenem postopku reši v rokih, ki jih določa ZMed, pri čemer ti roki pričnejo teči z dnem vročitve te odločbe organu. Če bo organ prosilcu odgovor zavrnil ali delno zavrnil, mora o tem pisno obvestiti medij do konca naslednjega delovnega dne (4. odstavek 45. člena ZMed), sicer pa poslati dogovor na vprašanje najpozneje v sedmih delovnih dnevih (6. odstavek 45. člena ZMed). Prosilec ima v primeru zavrnilnega ali delno zavrnilnega odgovora skladno z 9. odstavkom 45. člena ZMed pravico do pritožbe.
Organ je v ponovljenem postopku dolžan upoštevati stališča Informacijskega pooblaščenca, izražena v obrazložitvi te odločbe.
K točki 2 izreka odločbe
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
dr. Liljana Selinšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka